28. feb. 2012

Crash (1996)

IMDb | YouTube | moj vtis: ●●●●●●●○○○

The car crash is a fertilizing rather than a destructive event.

V 70. letih 20. stol. se je razcvetela subverzivna, zoper pozitivistični novodobni establišment uperjena transgresivna literatura, katere vidnejši predstavnik je bil nedavno umrli britanski avtor James Graham Ballard (1930—2009); na vrh knjižne arene se je pisec novega vala znanstvene fantastike povzpel s svojo bržčas najznamenitejšo zgodbo Trk iz leta 1973. (Roman je v odličnem slovenskem prevodu izšel v zbirki Prvinski nagon založbe DZS. Toplo priporočam.) Distopična vizija čustveno otopele družbe raziskuje motive tehno-fetišizma in psihoseksualnih perverzij, ki se ob nasilnem sadomazohizmu avtomobilskih trkov sprevračajo v bizarno spolno katarzo njihovih akterjev (James Spader, Holly Hunter, Elias Koteas, Deborah Kara Unger, Rosanna Arquette). Literarna parabola o tehnofobijah in psihopatologiji postmodernizma ter potrošniški obsesiji z mitologijo zvezdništva (pred občinstvom "konceptualni umetniki" podtalno uprizarjajo replike "slavnih" avtomobilskih trčenj, v katerih so umrli filmski igralci kot James Dean) tako sovpade z režiserjevo bio-horror vizijo šok-terapije intime, ki nazadnje vnovič zaneti ugaslo strast med zakoncema (Spader, Unger).



Kdor pozna kanadskega režiserja in scenarista Davida Cronenberga (menda je Trk v celoti posnel v Torontu, nedaleč od svojega doma), se verjetno strinja, da za dramatizacijo že tako kontroverznega Ballardovega romana kdo drug pravzprav niti ne bi prišel v poštev; z grotesknimi tehno-mutilacijami, transformacijami, dekonstrukcijo in degradacijo telesa obsedeni filmski ustvarjalec (Shivers, Rabid, The Brood, Scanners, Videodrome, Naked Lunch, The Fly) nas s freudovskimi asociacijami nenehno opominja na bolezen, propad, staranje in smrt. "Baron krvi" in "Kralj veneričnega srha" se zadnje čase vztrajno pomika k širše zastavljenim, če že ne docela mainstreamovskim projektom (A History of Violence, Eastern Promises, A Dangerous Method), a če govorimo o tistih najznačilnejših, potem tukaj priobčeni nedvomno sodi v "klasično" obdobje njegove filmografije; z morbidnimi motivi razgaljenega mesa in brazgotinastega tkiva (penetracija v vagini slično rano na stegnu Rosanne Arquette kot referenca na vulvi podobno trebušno odprtino Jamesa Woodsa v Videodromu), parafiličnih spolnih odklonov in (tokrat sicer ne eksplicitnega) raztelešenja vnovič satirično opozarja na pozabljeno in razvrednoteno človečnost. Avtomobil kot objekt ima morda funkcijo prispodobe človekove seksualnosti, trk pa metafore za sodobno percepcijo ujetosti v mehanično-fizikalne relacije, kjer se ljudje brezčutno vzajemno izkoriščajo za izživljanje prvinskih gonov.

Globokozvočni James Spader (v liku soimenjaka knjižnega avtorja Ballarda) je producente nemara navdušil v kultnem Soderberghovem prvencu Sex, Lies, and Videotape (1989); miniaturna Holly Hunter (The Piano) si je menda že dolgo želela sodelovati z omiljenim režiserjem in je dobesedno prosila za vlogo (menda sta bila v nekaterih kadrih s Spaderjem celo prevroča in preveč prepričljiva, zato so zavoljo sporočilne hladnosti in odtujenosti junakov tiste prizore nazadnje izrezali); Koteas je v svojih zgodnjih psihopatskih in podobnih deviantnih likih vselej zanimiv (vlogo je predtem bojda zavrnil frontman slavne avstralske skupine INXS Michael Hutchence); Cronenbergova rojakinja Deborah Kara Unger (The Game, Silent Hill) pa ne bi mogla biti bolj čutna in poželjiva.



Mračni, provokativni erotični triler z glasbeno podlago Howarda Shora in vizualizacijo stalnega sodelavca Petra Suschitzkyja je bil (kot večina Cronenbergovih) deležen zadržanih kritik in mlačnega odziva, tako med občinstvom kot tudi v blagajnah kinodvoran; bolj čudaško eklektično in pripovedim slavnega Kanadčana naklonjeno gledalstvo pa ga uvršča med njegove največje kulte. (Nekatere obskurnejše art-cinema publikacije so ga tedaj razglašale celo za film leta.)

I've always wanted to drive a crashed car. —You could get your wish at any moment. —No, I mean a crashed car with a history. Camus' Facel Vega, Nathaniel West's station wagon, Grace Kelly's Rover 3500. Just fix it enough to get it rolling. Don't clean it, don't touch anything else.

Ni komentarjev:

Objavite komentar