5. feb. 2012

Pirates of the Caribbean:
The Curse of the Black Pearl (2003)

IMDb | YouTube | moj vtis: ●●●●●●●●●○

Lahko bi mu dal celo desetko, brez večjih pomislekov, po mojem skromnem filmoljubskem mnenju seveda — pa me vseeno zbode zakon relativnosti, ko pa sem najvišjo oceno namenil npr. nesmrtnim Lučem velemesta, kultni Apokalipsi, pa Iztrebljevalcu in Botru, zato se trudim ostati na realnejših tleh. Sicer pa, eh, pustimo te številke raje ob strani, vse skupaj je zgolj subjektivno doživljanje in občutki. Jasno, da gre filme ocenjevati (če že in če sploh) znotraj žanra in v okvirih zvrsti, pa vseeno: zakaj odlična ocena? (Z njegovo vsebino in produkcijsko ter zakulisno trivio tokrat ne bom utrujal nobenega od šestih bralcev tega bloga, ki film nedvomno poznajo.)



First, your return to shore was not part of our negotiations nor our agreement so I must do nothing. And secondly, you must be a pirate for the pirate's code to apply and you're not. And thirdly, the code is more what you'd call "guidelines" than actual rules. Welcome aboard the Black Pearl, Miss Turner.

[1] Zato, ker se bo naš petletnik letos za pusta bojda našemil v kapitana Jacka Sparrowa. Ampak pazite, ne kar v nekega pirata ali naključnega gusarja ali smrkavca s plastično kljuko, gumijasto sabljo in črno kartonasto prevezo za oko, temveč izrecno in prepoznavno v lik Johnnyja Deppa; eno najizvirneje karakteriziranih figur in obče všečnih filmskih ikon zadnjih dekad. (Čeprav ne ve, kdo je to, in tudi zgodbo je kljub potrpežljivi roditeljski razlagi verjetno razumel samo na pol.) [2] Zato, ker komično-pustolovski umotvor režiserja Gora Verbinskega (The Ring, Rango) skozi tradicionalno disneyjevsko miselnost tako uravnoteženo združuje popkulturne reference in kinematografski subtekst za odrasle (obeh spolov) ter kratkočasno humorne vratolomije za njihov naraščaj.
[3] Zato, ker ima dobesedno vse: neusmiljene, zanemarjene in rum lokajoče gusarje, prekletstvo nemrtve posadke z mitske ladje duhov, arhetipski pohlep po bogastvu in slavi, hudomušno artikulirane sidekicke, divje mečevanje in drzne pomorske bitke, pravičniško reševanje življenjske ljubezni, satirični preblisk angleškega kolonializma in kastne razslojenosti ter parabolo o neustrašnem vzponu z družbenega dna skozi trnje do zvezd. (Vseeno bi mi bilo ljubše, ako bi v vlogi mečevalskega rokodelca Willa Turnerja nastopil Heath Ledger, kakor je bilo mišljeno. Dasiravno so se zanjo menda potegovali še Jude Law, Ewan McGregor, Tobey Maguire, Christopher Masterson in Christian Bale.) [4] Zato, ker ima vselej briljantnega Aussieja Geoffreyja Rusha (in nič manj zanimivo spremljevalno zasedbo), fantastično glasbeno podlago maestra Hansa Zimmerja, slikovito scenografijo in sijajno kostumografijo. [5] Zato, ker film (saj veste, da govorim izključno o prvem delu) ni samo najbolj posrečena, kot franšiza pa tudi finančno daleč najuspešnejša piratščina vseh časov, temveč ker je na velika platna v velikem slogu vrnil tisto, zaradi česar je sedma umetnost nekoč davno sploh nastala: doživetje čistokrvne, nepretenciozne zabave.



You'll be dining with the captain. And he requests you wear this. —Well you may tell the captain that I am disinclined to acquiesce to his request. —He said you'd say that. He also said that if that be the case, then you'll be dining with the crew. And you'll be naked.

Začetek Disneyjeve gusarske epopeje sega tja v leto 2003, ko je pod okriljem producenta Jerryja Buckheimerja iz ne preveč obetavne mladinske pravljice zrasla nepojmljivo priljubljena pustolovščina za mlado in staro. Še več, senzacionalna scensko-kostumska konstrukcija je skupaj s pestro motiviko štorije, ki je kratkočasno nihala med dramatičnim in špasnim, postala lansirna deska za nova nadaljevanja in garant za masten dobiček. Kajpak se je z molžo skozi leta izcimilo najslabše; vratolomnost je sicer ostala in serija je celo postajala vse bolj mračna in pristna, a dolge in pretenciozno zavozlane vsebinske niti so šle na škodo pustolovščini, postale same sebi namen in do skrajnosti trivializirale zastavljeno zgodbo. —Jan G.


Všeč mi je samoironični, zbadljivi ton, s katerim Pirati s Karibov lomastijo po žanrskih klišejih in se s kričečim samozavedanjem uživantsko napajajo v nostalgičnem čutu matinejskega gledalca, ki je v času plehkih spektaklov in neskončnih sequelov vse bolj pogrešal bleščečo dobo klasičnega Hollywooda. Samo upam(o) lahko, da se bo trend tovrstnega obujanja žlahtnih zvrsti nadaljeval in stopnjeval; do današnjega dne, vsaj v takem obsegu, sicer to ni uspelo še nikomur. Če pa se nemara motim, me popravite — bom svoje zmote vesel.

20 komentarjev:

  1. Js moram rečt, da obrajtam kr celotno franšizo, ker sta tud tretji in četrti del, ki v okviru Piratov s Karibov zadaneta dno, še vedno velik zabavnejša od kšne podobne(v najširšem pomenu besede) novodobne jebe. Obenem se pa strinjam, ja. Enka je razred zase in ostali trije deli niti približno ne prilezejo iz njene sence.
    Bloom ma pa itak bl vlogo eye candya, namenjenega ženskemu delu publike. Po drugi strani smo mi pokasiral Knightleyevo(ajde, kljub koščenosti gre pogojno skoz) pa rum. :D

    OdgovoriIzbriši
  2. Tlele vsaj dobršen del k moji oceni, ki je glede tega filma tudi zelo visoka, prispeva fantastična igra Johnnya Deppa. Njegova interpretacija sarkastično okajenega gusarskega oportunista je namreč naravnost fantastična. Zame vredna celo Oskarja, kljub temu, da gre za lahkoten film, se pravi tisti, ki ga na Akademiji ne porajtajo kaj dosti. Ampak, zame so najboljši tisti igralci, ki me znajo skozi celoten film zabavati, nasmejati in predvsem pritegniti. In Johnny je to počel več kot 2 uri. Fantastično.

    OdgovoriIzbriši
  3. Ali sem omenil, da je bila igra Deppa fantastična?



    :D

    OdgovoriIzbriši
  4. Ja, mislim, da si. Se strinjam. Kar zadeva protagoniste: drugi najboljši (mi) je Rush, tretji najboljši je Jack Davenport (komodor Norrington, posebej zanimiv je tudi v nadaljevanju franšize), potem pa kar po vrsti Jackova in Barbossova posadka (tista dva butca, namreč Pintel in Ragetti oz. Lee Arenberg in Mackenzie Crook, sta nepopisno posrečena). Keira in Orlando (ter ne povsem izkoriščeni Jonathan Pryce) pridejo bolj proti koncu, IMHO seveda.

    OdgovoriIzbriši
  5. Casting je bil res odličen, mogoče bi bilo treba omeniti tudi vsestranskega Billa Nighyja, a kaj ko se nam pridruži šele v dvojki. Vsekakor pa je Depp nosil največji igralski steber skozi celotno franšizo. Ni čudno, da je Sparrow postal skorajda kultni lik (malce vode mora še preteči). Zimmerjeva muzika je pa seveda točka zase.

    OdgovoriIzbriši
  6. Moje navduševanje nad pirati izhaja še iz časov računalniških igric serije Monkey Island in ko je v novem tisočletju prišel še film, sem bil kar nekako razočaran. Kot pravoverni fan sem rekel, da to ni to in da so zadevo čisto pokvarili. Ampak ko gledam zdaj nazaj, bi rekel, da je tudi ta film pravzaprav čisto zabaven.

    OdgovoriIzbriši
  7. Ko se že omenja Billa Nighyja, naj skrenem malo s teme ... je kdo gledal izvrstno britansko serijo State of Play v produkciji BBC (Američani so po njej posneli istoimenski film, ki izvirniku ne seže niti do gležnjev)? Priporočam.

    OdgovoriIzbriši
  8. Američani so jo modernizirali z blogerko. :) Serija je kar huda, res.

    OdgovoriIzbriši
  9. No, čeprav je, vsaj men, tud film ok.

    OdgovoriIzbriši
  10. Zelo offtopic, ampak najlažje vprašam tu. So naslovnice filmov v ozadju naključne ali gre za kakšen poseben izbor filmov?

    OdgovoriIzbriši
  11. Ne gre za poseben (ožji) izbor, povsem naključne pa tudi niso, saj gre za bolj ali manj same odlične filme po mojem okusu. Je pa to bolj dekoracija ozadja kakor kakšen vsebinski poudarek. :)

    OdgovoriIzbriši
  12. wow, ne bi si mislil, da te je ta film tako zelo navdušil


    pa se je le pokazal foton svetlobe skozi masko zateženega starega filmoljuba :D

    OdgovoriIzbriši
  13. pa pravi čudež, da so samo 8 let po

    http://boxofficemojo.com/movies/?id=cutthroatisland.htm


    uspeli zbrati denar za nov gusarski flick

    OdgovoriIzbriši
  14. @t-h-o-r
    Ja, v bistvu sem tak star prdec, da mi gre (očitno) že na otročje. :P

    OdgovoriIzbriši
  15. In zavračaš vsako novo, modernejše, naprednješe razmišljanje (Gartner) in trmasto vidiš le svoj prav. :P
    jk

    OdgovoriIzbriši
  16. Tu se pridružujem thoru! :D ne bi pričakoval takšne ocene, haha! meni film ok, ampak brez deppa smo pa kje? no kje? a naj četrti del pogledam, če sem že pri drugem pizdil čez vse? penelopa mi je poželjiva, pa izvirnost?

    sicer pa, hehe, porno verzija se mi je zdela še nekoliko bolj zabavna!

    OdgovoriIzbriši
  17. A ni penelopa dovolj?

    OdgovoriIzbriši
  18. Franšizo po mojem bolj ali manj nosijo osrednji liki: v izvirniku Depp in Rush, potem Bill Nighy, Stellan Skarsgård, Ian McShane idr., zgodbovno zaokrožen, zanimiv, izviren in predvsem zabaven pa je (vsaj meni) izključno prvi del. In ne, pri svojih ocenah tudi sicer ne zanemarjam cineastičnega elementa zabavnosti, pravzaprav se mi zdi precej pomemben. Je pa res, da je prav ta obenem tudi precej subjektiven pojem. :)

    OdgovoriIzbriši
  19. Meni pa stvar ni tako všeč. Razen na prvi lokaciji, tam je še kar v redu, ne dobim pravega občutka za pustolovščino. Kar naprej skačejo z lokacije na lokacijo, kot da so minuto narazen in potovanja ni treba kazati. Največje pustolovščine se zgodijo pa na poti, ne na cilju, a ne.

    Pa tisto sabljanje. Z neumrljivimi? Čudim se, kje umrljivi črpajo motivacijo. Najprej iz strahu pred smrtjo, prav. Vendar ko koga zabodejo pa ugotovijo, da jim nič ne morejo ... Ampak se še kar tepejo naprej enako stvarno.

    Pa Johnny Deep. Fajn, super. Zame. Otroci so pa samo nemo strmeli, njegovim dovtipom, nič jasno.

    Pa tista sukajoča se kamera in tisti helikopterski posnetki. Kar naprej. Najeda. Kaj je fora.

    Monkey Island, računalniška igra, to je bila prava piratska zadeva. Pustolovščina kot zagre. Ta film pa ni.

    OdgovoriIzbriši
  20. Monkey Island, fuck yeah.
    A dveh različnih medijev
    primerjati vseeno ne gre.
    :)

    OdgovoriIzbriši