23. feb. 2012

Primal Fear (1996)

IMDb | YouTube | moj vtis: ●●●●●●●○○○

Očitno je, da je imel Gregory Hoblit pred celovečercem Prvinski strah za seboj predvsem televizijske projekte; kinematografija, montaža, kompozicija kadrov in dramaturški nastavek so temu primerni. A mu je kljub temu uspelo s prvencem za velika platna ustvariti sila kratkočasno, napeto in preobratov polno zgodbo, ki jo v podzvrsti sodnih trilerjev marsikdo visoko ceni. Saj ne, da je to slučajno: v Teksasu rojeni režiser je namreč sin pravnega izvedenca in ima (zlasti ameriške) policijske modele in pravosodne vzorce v malem prstu; veliko njegovih projektov (tudi tistih, kjer je bil producent, denimo številne TV-serije tipa NYPD Blue ter L.A. Law) se suka okrog motivov odvetnikov, tožilcev, dvoumnih obsodb in nesramnega preigravanja zakonskega sistema. Nazadnje sta bila taka filma Fracture (2007) z odličnima Goslingom in Hopkinsom ter nekolikanj medlejši Untraceable (2008) s prelestno milf Diane Lane (Unfaithful, The Perfect Storm, Under the Tuscan Sun).



V večji meri je tukaj priobčeni zaslovel predvsem zaradi sijajnega igralskega performansa newyorčana Edwarda Nortona (prav tako pravnikovega sina), ki si je v svoji prvi vlogi nemudoma prislužil že prvo oskarjevsko nominacijo (pa tudi za saturn, bafto, globus itd.) za stransko moško vlogo. (Svoje druge, za glavno moško vlogo, je bil deležen za Generacijo X dve leti pozneje.) Po večkratnem ogledu bi se sam sicer težko odločil, ali je to njegova najboljša predstava (potem ko je vlogo zavrnil Leonardo DiCaprio), saj so ji sledile nekatere izjemno zanimive in veliko bolj kompleksne — je pa vsaj za nekaj časa verjetno pomembno opredelila njegove prihodnje like, ki so se večkrat kazali v razcepljenih osebnostih oz. v (namerni) karakterni ali moralni razdvojenosti, denimo Fight Club (1999), Keeping the Faith (2000), The Score (2001), 25th Hour (2002), The Illusionist (2006), The Incredible Hulk (2008) in še kaj.



All right, I'll tell you. I believe in the notion that people are innocent until proven guilty. I believe in that notion because I choose to believe in the basic goodness of people. I choose to believe that not all crimes are committed by bad people. And I try to understand that some very, very good people do some very bad things.

Po istoimenskem romanu Williama Diehla posneti neo-noir triler razen šokantnega končnega zasuka (in posledične divje zlorabe ameriškega sodnega sistema, ki ne dovoljuje ponovitve procesa z enako obtožnico) prinaša predvsem poklicno in osebno etično dilemo tragično zavedenega odvetnika (Richard Gere), ki se ob prebujeni vesti sprašuje o moralni upravičenosti in svetovnonazorski legitimnosti svojega početja. Ob tem bržčas ne gre spregledati Hoblitove kritične osti, uperjene zoper "nezmotljivost" in samozadostnost ameriških sodnih mlinov (v širšem smislu nemara celo vsega vzorca njihove pregovorne pravice in nepristranosti); ter skozi podzgodbe skorumpiranih mestnih veljakov s pravosodja (John Mahoney) in njihovih nepremičninskih afer izpeljane satire o hinavsko dvolični, neusmiljeni politiki pridobitništva.



Do you know what I would do if someone did that to me? I would kill him, I wouldn't hesitate. I would stab him 78 times. I would chop off his fingers, slash his throat open, carve numbers in his chest, gouge out his eyes, I swear to God! ... But that's me.

In če so sivolaso šarmantni Rinpoche Lama Gere (ki naj bi bil pravzaprav osrednji lik v zgodbi) ter glavnina drugih protagonistov obsojeni na betežno statiranje v Nortonovi senci, tega kljub vsemu ne bi mogel trditi tudi za njegovo čudovito someščanko Lauro Linney, ki (mi) je z žensko karizmo in s čutno prezenco zanimiva bolj ali manj povsod (Dave, The Truman Show, The Mothman Prophecies, Mystic River, Love Actually), kjer se pojavi.

2 komentarja:

  1. Super ej, nisem vedel, da je bil tole prvi Nortonov film. Tip je raztural sceno na začetku svoje kariere. Ko sem bil v srednji šoli mi je bil namreč n°1 igralec. Škoda, ker se je (zaenkrat) izgubil v sivem povprečju.

    OdgovoriIzbriši
  2. Laura Linney tule kar poželjiva, ja.

    OdgovoriIzbriši