27. apr. 2012

Battleship (2012)

IMDb | YouTube | moj vtis: ●●●○○○○○○○

Hm. Kdo je že rekel »I'll be back«? (Razen Kahla, potem ko je zaradi afere s smetnjaki leta 2010 odletel s položaja ministra za okolje. Ampak damn! Vsa čast, obljubljeni povratek je več kot veličasten.)

Saj res: režiser in glumač Peter Berg oziroma neprikupno zmedeni dr. Billy Kronk, potem ko se je na premieri svojega skrpucala o zapitem superjunaku Hancocku (2008) otrl želodčnih izločkov gledalstva in žolčnih kamnov razočarane kritiške srenje. Odločil se je, da bo v očesnih bombončkih prekosil vizualno navdihnjenega rojaka Zalivskega Miho — jim bo že pokazal, ignorantom zabitim in recenzistom™ neukim (kaj sploh vedo o zares dobrem filmu)!



Kdor je torej menil, da je Bayev Armageddon (1998) vrhunec groteskne domoljubne patetike čezlužnikov in njegovi infantilni Transformerji (2007) višek puhlega akcijskega debilizma, smešna vojaščina Battle: Los Angeles (2011) pa slastna češnjica na smetani že dodobra zguljene (b)analnosti v sci-fi podzvrsti (militariziranega) upora zlohotnim zavojevalcem iz vesolja (ter ne upoštevajoč cenenih CGI videospotov tipa Skyline), namreč ni videl še ničesar — saj dotični predstavlja prav čedno kombinacijo vsega naštetega; in sicer z neverjetno zanimivim izhodiščem, okrog katerega so napletli sila kompleksno zgodbo. Pazite to: če je že nesmrtna mojstrovina Transformers nastala kot filmska utelesitev razstavljive plastične igrače za smrkave šestletnike, se zvedavi gledavec resno vpraša, kaj si bodo umni hollywoodski kravatarji še izmislili? Morda akcijsko komedijo, posneto na temo izdelave kupčkov v peskovniku? Ali pa eksistenčno dramo, utemeljeno na slavni kartaški pasjansi? Nemara psihološko kostumsko alegorijo, posneto po ristancu? Mogoče zgodovinsko grozljivko z vodilnim motivom gumitvista? Ah kje, bili so veliko bolj ustvarjalni: posneli so film, ki temelji na osnovnošolski igri Potapljanje ladjic (sistemske zahteve: dva zdolgočasena učenca z listom papirja in svinčnikom). Hura! Jipi-ja-heja in -BAM!- naravnost v mehko gobasto tkivo čelnega režnja.
Hell yeah, take filme potrebujemo v današnjem času. Možgane na pašo in super razčefuk. Plus patriotizem, junaštvo, patetika in enkratni posebni efekti, ki jih veliko platno komaj drži skupaj. [...] In pohvala za Petra Berga, tudi režiserja filma Hancock, ki ves ta mambo džambo enkratno drži skupaj in povzroči uživancijo gledalca. Upam si reči, da je tole po Independence Dayju najboljši film o invaziji nezemljanov, ki je močno presegel moja pričakovanja in mi ponudil več kot dve uri neobremenjene pizdarije, ki je danes v kinih na tak prepričljiv način močno manjka. Ocena: 8/10 —Iztok

Film je v nekem komentarju pronicljivo povzel blogerski kolega in filmoljub SpookyMulder©, zato ga vsled lastne lenobe (in dejstva, da mi postaja ob vsem skupaj že rahlo slabo) navajam spodaj.



V enem stavku rečeno je to zame (zaenkrat) največje filmsko razočaranje letošnjega leta. Film je akcionersko skrpucalo brez vsakega tempa, z najbolj klišejskimi in dolgočasnimi liki, kar si lahko zamislimo, s tako neumno resnim ameriškim patriotizmom, da izgleda že naravnost groteskno in s tako prozornim scenarijem, da že po nekaj minutah filma veš, kako se bo vse skupaj zapletlo, preletlo in razpletlo. Oziroma ne, v bistvu ne veš, samo slutiš lahko, vendar si nikakor ne moreš predstavljati, da bi se kaj tako trapastega zares drznili uporabiti v visokoproračunskem filmu.

Tempo filma je ubijalsko neenakomeren, saj se prve pol ure ne zgodi čisto nič, samo spoznavanje prevelikega števila karakterjev, ki pa so vsi tako zelo prazni, da je gledalcu čisto vseeno, če bi vsi skupaj že od prvem stiku z nezemljani umrli. Potem sledi 10 minut avdio-vizualnega stampeda, nato pa spet mrtev tek, bodisi z nelogičnimi in brezčustvenimi monologi glavnih likov, ali pa z duhamornim in boleče neumnim kadrom igranja namizne igre potapljanja ladjic. Za slednje sicer razumem, da so nekako želeli to vključiti v film, ker je bila to izvorna ideja, vendar kader traja odločno predolgo, pa še samo bistvo njihovega početja je povsem nelogično, neizvedljivo in nemogoče. Podobno kot se nelogični tudi nezemljani, očitno popolni šalabajzerji, kar se invazij tiče, saj očitno znajo potovati z nadsvetlobno hitrostjo, ne znajo pa uspešno pristati, prav tako pa imajo super uničevalno orožje, a ga ne želijo oziroma ne znajo uporabiti, razen če jim nekdo ne meri naravnost v butico.

Glavni liki so boleče klišejski in skrajno banalni: upornik brez razloga, ki se zaljubi v admiralovo hčerko, a jo je zares vreden šele takrat, ko premaga armado nezemljanov ... samaritansko samouničevalno požrtvovalni brat ... lepotica z dobrim srcem, ki se spremeni v Rambovo pomočnico ... veteran, ki komaj čaka, da brez nog sesuje nezemljanske barabe ... bebčkasti mornar, ki ves čas samo stoka, cvili in prestrašeno gleda, kot tele v nova vrata ... in seveda trdoživa gengsta-vojakinja z dolgim jezikom, skrita v majcenem Rihanninem telescu ... ARGH! Ampak dobro, vse bi še šlo, vse bi še nekako prenesel in preživel, če ne bi film na koncu zapadel v paradoks popolnoma debilnega ameriškega vojaškega patriotizma. Ko so stopili na tisto muzejsko ladjo sem si rekel: “Ne, kaj tako trapastega si niti oni ne bodo privoščili!” Potem pa zagledam kako v daljavi že plapolajo ameriške zastave in na krovu v kavbojskih pozah stojijo osiveli veterani. Takrat se mi je v glavi dobesedno ustavil čas in slišal sem samo še svoj obupan notranji krik v počasnem posnetku: NEEEEE! Ampak seveda ni pomagalo, naredili so točno največjo neumnost, kar so si jo lahko izmislili. Moram reči, da sem se od takrat naprej samo še krohotal in dobesedno tolkel po kolenih od smeha, zaradi vseh videnih nesmislov in neumnosti. A to ni bil iskreno vesel smeh, temveč smeh popolnega razočaranja in totalne vdaje višjih možganskih aktivnosti. Saj ne rečem, zvok in efekti so kolikor toliko dobri, vendar vse v sferi že videnega, tako da zgolj zaradi nekaj akcije dam filmu oceno 3/10, čeprav si tega ne zasluži.

Najboljši film o invaziji nezemljanov po Dnevu neodvisnosti? Nikakor ne, kvečjemu najboljša parodija na račun filmov o nezemljanskih invazijah, če se seveda ne bi cel film delali tako zelo resne in tako zelo posiljevali z vojaškim patriotizmom, da vse skupaj izgleda le še kot neokusna farsa. Dejansko je bil to prvi film o nezemljanski invaziji, kjer sem ves čas navijal za nezemljane. —SpookyMulder

Nimam kaj dodati. Če si bodisi (a) retard umsko izzvan najstnik (česar pa se v tem primeru tako ali tako ne zavedaš), bodisi (b) greš v kino itak zgolj zaradi spolnih izkušenj s hotnimi sošolkami, potem si film le oglej, neznansko boš užival.

5 komentarjev:

  1. :D

    ta film jaz tudi s palico ne dregnem...

    OdgovoriIzbriši
  2. @paucstadt: ta film jaz tudi s palico ne dregnem...

    +1

    OdgovoriIzbriši
  3. film bi si pogledal, če bi ga režiral bay ali whedon

    s tem tipom pa no way

    OdgovoriIzbriši
  4. verjamem pa, da ga je na imaxu res užitek gledat

    OdgovoriIzbriši