20. maj 2012

Get the Gringo (2012)

IMDb | YouTube | moj vtis: ●●●●●●●○○○

Kar je res, je res (kot prepevajo Faraoni) — poslednji umotvor depresivnega srda božjega aka Mela Gibsona je gledljiv, (samoironično) zabaven in kratkočasen; dasiravno v svojem družbeno-socialnem kontekstu in dramaturški konsistentnosti tudi smešno absurden, poln stereotipov in naravnost stripovsko domišljijski. V prepletu svojih nekdanjih likov (ostarele inačice "simpatičnega zločinca" iz akcijskih komedij Air America, Bird on a Wire in Tequila Sunrise ter orožje spretno vihtečega upokojenca iz franšize Lethal Weapon ali maščevalščine Edge of Darkness) je Mel brezimni kriminalec s štirimi milijoni ukradenega denarja (izmaknil ga je strašljivemu mafijskemu poslovnežu Petru Stormaru) na begu čez južno mejo v umazano deželo tortilj in tacosa — tam pa ga po spletu okoliščin mali zapečeni in vsi po vrsti podkupljeni hombreti prijazno zadržijo v enem svojih najbolj zloglasnih (pol-odprtih) zaporov. Ki je spet — kako "tipično mehiško" — nič drugega kot senčna getovska mešanica nelegalnih poslov z mamili, človeškimi organi in vso drugo prekupčevalsko robo. Dasiravno je okoreli oportunist in mu diši predvsem ukradeni denar, se sprijatelji s street-wise lokalnim kar-v-ječi-živečim dečkom (Kevin Hernandez) in njegovo vročo mamacito (Dolores Heredia), ki jima preti brezkompromisni zaporniški mafijski jefe (Daniel Giménez Cacho) in njegova skorumpirana sodrga; oživljena lojalnost človeškim vrednotam pa bo slednjič premagala pohlep in pragmatičnost.



Zanimivo je predvsem dejstvo, da je razmeroma spregledani film (osnutek scenarija je napisal Mel sam, režiral pa Adrian Grunberg, njegov prvi asistent iz Edge of Darkness in Apocalypta ter pomočnik režije v dolgem nizu poletnih akcijskih blockbusterjev) z osvežujočo minutažo poldruge ure in s prvotnim naslovom How I Spent My Summer Vacation romal naravnost na domače (tj. ameriško) tržišče videa na zahtevo (Video on demand); šele pozneje naj bi bila predvidena modrožarkovna izdaja in omejena globalna kino-distribucija. (Ta hip ni nobenih indicev, da bi zadeva priromala tudi v Kokoško; zato pa Kolosej veselo vrti Bojno ladjo in podobna jajca. Juhej!) Ironično je seveda to, da gre kljub obči plitvosti (in z nekaterimi hudomušnimi špagetno-mehiškimi referencami ter izjemoma sploh ne tako zoprno voice-over Melovo naracijo) za veliko bolj posrečen projekt od večine akcijskih sci-fi michael-bayščin in vojno-patriotskih debilizmov v popkornovskih kinokompleksih; osebno pa me veseli predvsem spodbuden znak, da zafrustrirani Max morda le še ni povsem za staro šaro in da mu globok verski fanatizem nemara ni docela zameglil sposobnosti lahkotnega, nepretencioznega filmskega ustvarjanja. Upajmo le, da se bo ta trend nadaljeval.

2 komentarja:

  1. Film je odličen. Nepretenciozen, zelo gledljiv, entertainment v najboljšem pomenu besede.

    OdgovoriIzbriši
  2. Vsekakor, zlasti pa gre po mojem za dejansko kvaliteten film vsaj od Signs (2002) dalje, če štejem tiste, v katerih je Mel igral.

    OdgovoriIzbriši