23. jul. 2012

Život i smrt porno bande (2009)

IMDb | YouTube | moj vtis: ●●●●●●●○○○

Tukaj opisanega se pogosto omenja v istem stavku z ekscesnim prvencem Srđana Spasojevića Srpski film (2010); vendar njuna neposredna primerjava morda ni tako premočrtna in samoumevna; nemara sta si obrtniško celo vzajemno nasprotna, kljub podobni rdeči niti (tj. seksualnosti). Spasojevićev eksperiment je na konceptualni ravni predvsem brezkompromisen umetniško-politični statement, uperjen zoper hinavsko politično korektnost srbske državno opredeljene vloge pokroviteljstva filmske industrije, močno obremenjenega s tujimi subvencijami in oportunistično usmerjenega v premočrtne mainstreamovske zgodbe o junaških (vojnih) žrtvah, vzbujajoče sočutje pri širši publiki, poznavalsko opremljeni s pokovko in kokakolo; medtem ko na tematski ravni s šokterapijo, utemeljeno na legitimnosti art-ekspresije, brutalno cinično cilja na resnično "pornografijo": odnos z dvolično politiko in ideologijo instrumentalizirane oblasti do slehernika (v srbski družbi), ki njegovo vsiljeno moralno sprevrženost v službi novodobne državotvornosti upravičuje s hinavsko pretvezo družinskega tradicionalizma.

Oba sta prežeta z zamorjenim postapokaliptičnim laissez-faire, oba sta filma-v-filmu, oba Srbijo prikazujeta kot deželo, v kateri miti in urbane legende prej ali slej postanejo resnica, da ne rečem meso ali kri, oba nimata več nobenih iluzij o srbski družini, vrednosti človeškega življenja, domačijski pravoslavnosti, eksotični nedolžnosti, normalnosti in povojnem idealizmu, oba tisti avdiciji, na kateri je vedno Srbija, pošiljata poljub smrti, oba demonstrirata moč filma in v obeh se prihodnost mladih junakov konča pri snuffu — v porničih, v katerih te na koncu ubijejo. Nekrofilija je utopija, ki nas čaka šele pred TV-kamerami, kjer se lahko dokončno pobijemo. Drugih garancij ni. Vse ostalo je hazard. Dodirni mi kolena! Če bi srbska filma posneli tujci, bi ju v Srbiji prepovedali. —Marcel Štefančič, jr.

Provokativni lažni dokumentarec (prepreden z igranimi sekvencami) t.i. (novega) črnega vala balkanske filmografije Mladena Đorđevića z nezgrešljivimi referencami ne deluje zgolj kot kabarejski poklon transgresivnim seksualnim ekscesom tipa Pink Flamingos (1972) ali The Rocky Horror Picture Show (1975) ali pa v malce novejšem času The Adventures of Priscilla, Queen of the Desert (1994) — ki s samoironično grotesknostjo propagirajo strpnost in pravico do (drugačne) individualnosti, — pomešan s prispodobo o politično-moralnem razkolu med urbano kulturo in prvinsko izprijenim podeželjem tipa Deliverance (1972) ali, spet v novejšem času, Calvaire (2004), ter začinjen s freudovsko mitologijo o industriji torture porna ter snuff filma tipa 8MM (1999) oz. njegovega vzornika Hardcore (1979) — temveč je (beri: se mi zdi) predvsem izpovedni testament nekega obdobja in portret prevladujoče (samo)percepcije nekega naroda. V njem resda ni tako neizpodbitno zaznati kruto surrealistične Spasojevićeve družbeno-politične umetniške dimenzije, a zato igra na čistokrvne cineastične strune žanrskih kultov tipa The Last House on the Left (1972) ali The Texas Chain Saw Massacre (1974). Čedalje bolj bizarna makavejevska zgodba o marginaliziranih, perverznih čudakih, ki se zaradi ekspresivnosti (eros—thanatos) in nuje po zaslužku zatekajo k pristnemu video-snuff nasilju, je skozi subverzivno road-movie formo napeljana prispodoba o begu pred "normalnostjo" sodobne svetohlinske srbske civilizacijske in kulturne paradigme (ki jo označujejo večni socialni "stebri": družina, policija, "avtentično" podeželje); ter morbidna alegorija izkrivljene družbene depresije, nastale v vakuumu povojnega obdobja in kataklizmičnega pretresa vrednost — v kateri ni zmagovalcev, samo različno zaznamovani poraženci.

Porno banda je film o našem vremenu i društvu koji na najprecizniji mogući način ogoljuje crno srce Srbije. Teško je zamisliti da je moguće prikazati sve naše mane, bolesti, morbidnost i perverznost ovog sociopolitičkog podneblja na efektniji način. Sva naša sramota, beda i jad su pred vama u 90 minuta. U ovom filmu nećete uživati, ali razmislite — u čemu zapravo danas uživamo? —Vladan Petković

Mednapisi in video-datumi so sicer odveč, a gre kljub občasnemu neenakomernemu opotekanju dramaturškega tempa, dokaj neprepričljivemu nastopu naturščikov, srednje posrečeni karakterizaciji likov in določeni redundanci motivov seksploitacije za sila pogumen in pomenljiv meta-projekt, ki ga mnogi filmski poznavalci z območja ex-Juge po družbenokritični plati štejejo za najpomembnejši srbski umotvor po kontroverzni Dragojevićevi vojni drami Lepe vasi lepo gorijo (1996) ali celo širše. Politično nekorekten odsev politične korektnosti!

4 komentarji:

  1. Očitno preslaba recenzija, da bi jo na IMDBju dali zraven med external reviews, kjer se moja bohoti celo četrta po vrsti :)

    OdgovoriIzbriši
  2. Oho, lep pozdrav, dragi kolega recenzist™, pa hvala za komentar.

    OdgovoriIzbriši
  3. Super, končno je nekdo prepoznal kvaliteto akademskih recenzij Iztoka Gartnerja.

    OdgovoriIzbriši
  4. Kvaliteto?Misliš kvantiteto? :)

    OdgovoriIzbriši