4. okt. 2012

Husbands and Wives (1992)

IMDb | YouTube | moj vtis: ●●●●●●●●○○

It told him something. How millions of sperm ... competed for a single egg, not the other way around. Men would make love with any number of women ... even total strangers, while females were selective. They were catering to the demands of one small egg. While males had millions of frantic sperms, screaming: "Let us out!"

Ne spomnim se več, kje sem prebral tale komentar, mogoče med recenzijami na forumu uporabnikov spletnega portala IMDb ali kaj podobnega: "Filme Woodyja Allena delimo na dobre, zelo dobre in odlične," — a se kot strasten privrženec njegovih del ne bi mogel bolj histerično strinjati s hudomušno ugotovitvijo. V tovrstni tipizaciji bi Allenovo novodobno klasiko Možje in žene verjetno uvrstil med "zelo dobre filme s sijajnim igralskim nastopom". Vnovične oskarjevske in druge nominacije ter kopica narazličnejših prestižnih filmskih odličij priča o še enem cineastičnem dosežku najslavnejšega newyorškega nevrotičnega očalarja; ki se je s svojevrstno parodično referenco spet značilno poklonil velikemu Ingmarju Bergmanu oz. njegovi legendarni (skupno 6-urni) televizijski mini-seriji Scener ur ett äktenskap (1973) oz. Prizori iz zakonskega življenja (pozneje montažno skrajšani na poltretjo uro trajajoči celovečerec), kultnemu filmografskemu arhetipu in navdihu številnih poznejših pripovedi o dilemah in strahovih sodobnih zakoncev (med drugim se v nekaterih kadrih nanj sklicuje tudi poslednji Kubrickov umotvor Eyes Wide Shut z Nicole Kidman in njenim tedanjim soprogom Tomčijem Kurčijem). Z zanimivo vizualizacijo kvazi-dokumentaristične, nemirno begajoče in nelinearne kamere iz roke oz. s prepletom nekakšnih metafilmskih intervjujev protagonistov (domnevno na psihiatrovem kavču oz. v naturalističnem pogovoru s prvoosebnim pripovedovalcem) se v tipični Allenovi duhovito satirični maniri posveča tegobam in relacijam dveh zrelih zakonskih parov. Jack (Sydney Pollack) in Sally (Judy Davis) presenetljivo sproščeno in olajšano sporočita svojima dolgoletnima prijateljema Gabu (Woody Allen) ter Judy (Mia Farrow), da se ločujeta — a se zdi, da navidez banalna novica bolj pretrese in slednjič razdiralno vpliva na slednja; saj se začne zlasti Judy vedno pogosteje spraševati o trdnosti lastnega zakona ter vseh potlačenih težavah, ki izpod površja njune navidez utečene (oziroma, kot se njej zdi, dolgočasne) zveze že nekaj časa silijo na plan. Sama je že dolgo zagledana v postavnega, staromodno romantičnega in po novem samskega sodelavca Gatesa (Liam Neeson), a mu kot nekakšno kompenzacijo za svojo slabo vest raje predstavi zdaj spet prosto Sally. Na drugi strani pa univerzitetnega profesorja književnosti Gaba nedoumljivo pritegne za pisanje nenavadno nadarjena (ali pa se samo njemu tako zdi) študentka Rain (Juliette Lewis); a ima celo iz liberalne in razmeroma premožne družine izhajajoča samosvoja mladenka tudi lastne težave ter uničevalne skrivnosti iz preteklosti. Podobno se stari maček Jack romantično zaplete z čedno svetlolaso, mlado učiteljico aerobike ter vneto ljubiteljico new age filozofije, ezoterike in astrologije Sam (Lysette Anthony); vendar se prav tisto, kar mu je pri njej na začetku (kot fascinantno nasprotje nekdanje žene Sally) všeč, slednjič začne krhati v luči generacijskih, kulturnih in osebnostnih razlik med njima. Čustvene in ljubezenske niti vseh protagonistov se okrog ovinkov in obvozov razpletajo v nepričakovane smeri, ki razkrivajo predvsem njihove izkustveno-moralne nazore in življenjska prepričanja — nevrotična, frigidna Sally jih v nekem pogovoru cinično opiše kot arhetipsko-značajske razlike med "ježi" in "lisicami" (povzeto po metafori eseja britanskega filozofa Isaiaha Berlina The Hedgehog and the Fox, ki šaljivo satirično parafrazira slovito Ezopovo basen o lisici in mački) oz. dvema kategorijama ljudi (po Berlinu "mislecev in avtorjev"): tistih s enim samim trdnim in nespremenljivim nazorom (oz. racionalnih realistov z osebnostno integriteto) ter impulzivno prilagodljivih, iznajdljivih oportunistov z raznovrstnimi izkušnjami (oz. k intuitivni čustvenosti naravnanih, svobodomiselnih in ekstrovertirano spontanih hedonistov).



What happened after the honeymoon? Did desire grow or did familiarity make partners want other lovers? Was the notion of ever-deepening romance a myth along with simultaneous orgasm? The only time Rifkin and his wife experienced one was when they were granted their divorce. Maybe in the end, the idea was not to expect too much out of life.

Največja trivialna zanimivost pri vsem skupaj je (vnovična) metafilmska paralela iz dejanskega življenja samega Woodyja, ki se je prav tedaj (oz. kmalu po premieri filma) ločeval od soigralke in partnerice Mie Farrow ter javno razkril svoje kontroverzno razmerje z njuno (tedaj 19-letno) posvojenko Soon-Yi Previn. Menda je takrat po 37 letih tudi prekinil svojo stalno psihoterapijo; čeprav je poslej večkrat omenjal, da ga "še vedno mučita klavstrofobija (strah pred zaprtimi prostori) ter agorafobija (strah pred odprtimi prostori) in vse težave še niso minile". To je pač dobri stari Woody Allen v vsej svoji čudaški edinstvenosti; (samo)zdravljenje in pristno kreativni izraz skozi udinjanje sedmi umetnosti. Kogar zanimajo sočne podrobnosti iz življenja tega genialnega scenarista in režiserja, mu prijazno priporočam sijajni letošnji 3-urni dokumentarec (v dveh delih) Woody Allen: A Documentary (2012).

Can I go? Is this over?

3 komentarji:

  1. Woody je eden tistih šefov s toliko filmi, ki jih želim takoj pogledati, da se potem ne morem odločiti, katerega bi. In potem pogledam komaj enega na pol leta. Tudi ta bo nekoč prišel na vrsto.

    OdgovoriIzbriši
  2. Dokumentarec je že kar nekaj časa na seznamu za ogled, ampak sedaj, ko si me spomnil nanj sem si ga ogledal takoj. Res super zadeva. Škoda samo da ne pove ničesar o What's Up, Tiger Lily. Me res zanima njegov komentar o tem filmu.

    Sicer pa res neverjeten režiser, ko sem si ogledal njegov prvi film (ne tako zelo dolgo nazaj), sem si v nekaj več kot tednu dni pogledal celo njegovo filmografijo. Sedaj pa me je potegnilo, da bi si ponovno vzel čas za vse filme.

    OdgovoriIzbriši
  3. se lahko popolnoma podpišem pod januškov komentar :D


    ogromno dela me še čaka, da bom kdaj pogledal vse woodyjeve filme :)

    OdgovoriIzbriši