24. dec. 2012

Bad Santa (2003)

IMDb | YouTube | moj vtis: ●●●●●●●○○○

Ogledam si bistveno več filmov, kot potem o njih pišem — kar gotovo velja tudi za moje cinefilske blogerske kolege. Komentiram pak zgolj tiste umotvore, o katerih imam kaj pametnega (ali vsaj zanimivega) povedati in jih po možnosti celotno vesoljno občestvo še ne pozna na pamet. Občasno mi kaj od tega celo uspe, tokrat pa o tem resno dvomim; a ker je ravno "spet tisti čas v letu", bom bolj z namenom voščila in dobrih želja kakor s ciljem resne anal-lize omenil še dotičnega. Prej ali slej pač mora priti na vrsto. Ho ho ho!

Great. Another fucking mongoloid. Marcus, get this kid off me before he pisses on me, all right? What the fuck are you doing? Don't fuck with my beard. —It's not real. —No shit. Ya see, it was real, but then Santa got sick and all the hair fell out, so I have to wear this fucking thing. —How did you get sick? —I loved a woman who wasn't clean. —Mrs. Santa? —No, it was her sister.



Willie T. Stokes (Billy Bob Thornton) je ljudomrzen, sarkastičen, zaničljiv, izprijen, kronično zapit in odkrito žaljiv bedak, nekdanji kaznjenec in prevarant, izgubljeni primer človeka brez vsakršnega (samo)spoštovanja in moralnih načel. Po naključju je tudi Božiček. Seveda zgolj tiste umetne sorte, z lažno brado in v cenenem rdečem kostumu, ki v nakupovalnih središčih v spremstvu temnopoltega škrata oz. pritlikavega sodelavca Marcusa (Tony Cox) vsako leto zabava otroke, medtem ko njihovi starši zapravljajo denar za praznična darila. Tako kot za večino stvari v življenju — razen za steklenico dobre žganice in priložnostni analni seks s kakšno obilnejšo damo — mu za to službo dol visi, saj je v resnici zgolj krinka in pretveza za zločinsko dejavnost obeh pajdašev. Ko se nakupovalno središče zvečer zapre, se nenavadni par namreč loti pravega posla, praznjenja sefa ali blagajne. Roparska dejavnost uspeva, dokler jima sumničavi direktor nove trgovske poslovalnice v Phoenixu (priljubljeni John Ritter v svoji poslednji vlogi) ne spravi za vrat pretkanega street-wise varnostnika in prodajalniškega detektiva (Bernie Mac), ki hitro zavoha dobičkonosen dogovor — namesto da bi tatova prijavil oblastem, ju izsiljuje za polovični delež pri nakradenem plenu. Ob tem se Willie romantično zaplete še s čedno natakarico s čudaškimi nagnjenji do Božička (Lauren Graham) in spozna osamljenega, debelušnega osnovnošolskega nerodneža (Brett Kelly), ki v premožni soseski živi sam s senilno babico. Depresiven mož, ki se mu zdi, da nima za kaj živeti in se predaja samouničevalnosti, bo ob svojem novem prijatelju, v katerem vidi tragičen odsev lastnega zavoženega otroštva z nasilnim očetom, slednjič deležen poduka o božičnem duhu, sočutju in požrtvovalnosti.



Gre za cinično, sila temačno (a nepopisno zabavno) črno komedijo, ki surovo kaže sredinec pregovorni ameriški božični tradiciji in veselemu družinskemu pozitivizmu; v tem smislu, da se z bogokletno nizkotnostjo in vulgarno neposrednostjo (oglejte si sedem minut daljšo necenzurirano različico z naslovom Badder Santa)* roga predvsem kulturnim vzorcem in stereotipom tovrstnih filmskih zgodb. V groteskni podlosti do konca ponižanih in deziluzioniranih likov (Thornton je v na kožo pisani vlogi odličen) išče izgubljeno človečnost in jo optimistično postavlja nasproti hinavski zlaganosti "spodobne" (ameriške) družbe. Je pravi tat pokvarjeni, nemoralni "Božiček", ali pa vsa (v svetohlinskem direktorju utelešena) skomercializirana zahodnjaška kapitalistična paradigma, katere ekonomski temelj je oportunistično prodajanje praznih sanj, cilj pa politično-korektno indoktrinirana družba potrošniških zombijev?
* Op. V malce daljši (98-minutni) inačici Extended oz. Unrated Version je kar 170-krat slišati besedo "fuck", 74-krat "shit", 31-krat "ass" in 10-krat "bitch".

2 komentarja:

  1. Daleč najbolj (primerna) črna komedija o božiču.

    OdgovoriIzbriši
  2. Meni vsakič znova odličen! Je pa tudi res, da ga vedno gledam s kakšno kapljico v želodcu, morda zato. Vseeno se mi Billy Bob tu zelo dopade.

    OdgovoriIzbriši