26. dec. 2012

Dredd 3D (2012)

IMDb | YouTube | moj vtis: ●●●●●●●○○○

Only one thing fighting for order in the chaos; the men and women of the Hall of Justice, the Judges.

Kot kaže, se napovedana apokalipsa (še) ni zgodila, leto 2012 se zlagoma končuje in z veseljem zapišem, da se mi zdi vnovični zagon distopične zgodbe o slaboritnem pravičniku Dreddu med najbolj posrečenimi (če že ne tudi dejansko najboljšimi) letošnjimi stripovskimi adaptacijami — ako seveda štejem tiste filme, ki sem jih videl (The Dark Knight Rises, The Avengers, The Amazing Spider-Man, Men in Black 3). Ideja zanj je začela v glavi slovitega pisca in producenta Alexa Garlanda (The Beach, 28 Days Later, Sunshine) nastajati že leta 2006 in sta ji po mnogih zgodbovnih posegih končno obliko dala skupaj z angleškim režiserjem Petom Travisom, pod okriljem britanskega studia DNA Films. (Režija je bila predhodno menda ponujena Duncanu Jonesu, avtorju odličnega sci-fi prvenca Moon leta 2009.) Kakor je nekonvencionalni subverzivni strip legendarnega britanskega tednika 2000 AD (tam je nastala tudi zgodba za Stanleyjev Hardware) precej drugačen od razmeroma površnega ameriškega mainstreama tipa Marvel Comics (saj prinaša nihilistično satiro superjunaških arhetipov in subtilno cinično družbeno-politično farso premočrtnega pravosodnega sistema), — tako se tudi filmu pozna britanska produkcija, ki ni predvidljivo klišejska in plehko hollywoodska (kjer so smešno enodimenzionalni junaki v nenehni nevarnosti, ves čas prehajajo iz ene ekstremne situacije v drugo in se pred pogubo vselej rešijo v zadnji sekundi, v značilnem slogu Bayevih mojstrovin).



Všečen (mi) je že uvod, ki brez razvlečene predstavitve likov in njihovih relacij razumljivo povzame bistvo zgodbe o sodniku Dreddu ter deljenju pravice v post-apokaliptični ameriški metropoli Mega-City One. Nadaljevanje se v slogu nekaterih akcijskih trilerjev, konceptualno omejenih na urbano mikrolokacijo (RoboCop, Attack the Block, District B13, The Raid: Redemption, Resident Evil), odvije v orjaški tehno-stolpnici in skozi motiv uvajanja novinke (Olivia Thirlby) s strani prekaljenega mentorja Josepha Dredda (Karl Urban) prinaša temačno koreografijo strelskih obračunov in krvavih bojev predstavnikov zakona z mestnimi tolpami, ki jih vodi kruta mamilarska botra (Lena Headey). Dredd je brezkompromisno brutalen, a po drugi strani nenavadno stvaren in prepričljiv izdelek; ustvarjalcem je uspelo ohraniti pretanjeno ravnovesje med bizarno stripovsko pretiranostjo in fokusirano stiliziranostjo zunanjega videza, ki ne pušča dvomov o svoji grafični predlogi. Največja odlika filma je namreč vizualne narave: z visokoločljivostno super-hitro digitalno kamero posneti in v post-produkciji umestno ozaljšani 3D slow-motion prizori (ki ponazarjajo izkrivljeno časovno percepcijo ob zaužitju mamila Slo-Mo) so bržčas med najbolj osvežujočimi, kar jih je bilo videti zadnje čase. Celostno nepretenciozen umotvor zaznamujejo z umetniško dimenzijo estetiziranega nasilja, ki bolj kot kaj drugega opominja na groteskno satirično plat izvirnega stripa, a nikoli ne preglasi sporočilnosti zgodbe in solidno večplastne karakterizacije njenih osrednjih likov.
Rimejk Dredda, ki ga je sredi devetdesetih posnel Sylvester Stallone, je dokaz, kako zelo nepotrebni so rimejki starih akcionerjev. [...] Ne bom rekel, da je bil prvi Dredd mojstrovina, toda bil je film, ob katerem sem se solidno zabaval. Za razliko od rimejka, ki je tako zelo dolgočasen in prazen, da sem mu komaj sledil. Okej, nekaj slow motion sekvenc, ki v 3Dju verjetno delujejo še bolje, je resda zelo dobrih in takih, da gledalec za nekaj časa prenaha dihati, toda to je premalo za dober film in za vsaj pogojno soliden končni učinek. —Iztok



Menda je prišlo med režiserjem in scenaristom oz. med producenti in šefi studia do nekakšnega nesporazuma ali spora, saj ni povsem jasno, ali je film dokončal Travis ali Garland oz. ali je slednji imel ekskluzivno pravico zgolj do končne montaže (in naj bi sprva zahteval pravico do so-režije) ali kaj. Žal se ta produkcijska neusklajenost oz. Garlandova neizkušenost pri nizanju (v Cape Townu in Johannesburgu posnetih) kadrov pozna — ali pa si to samo jaz domišljam. Edina (moja) večja pripomba namreč leti prav na režijo oz. mestoma opazno neenakomeren dramaturški tempo, ki prehaja iz briljantno fluidnih akcijskih sekvenc v nepovezana in neutemeljeno počasna, nerodno zatikajoča se "mašila" med posameznimi fazami dogajanja. K sreči pa to ne okrni pripovedne celote in jo nekajkrat celo razbije na obvladljive segmente.

Poldrugo uro dolg film (ki kajpak ni rimejk) bo gotovo pri srcu vsaj pravovernim privržencem istoimenskega stripa; celo Dreddov avtor John Wagner (risar je Carlos Sanchez Ezquerra) ga tematsko umešča visoko nad zaudarjajoči dingov iztrebek (oz. predhodnika iz leta 1995) s Silvom Žrebcem, ki se je oportunistično odmaknil od papirnate predloge (kjer razen ust nikoli ne vidimo zakrinkanega Dreddovega obraza), da bi populariziral katatoničnega hollywoodskega mišičnjaka. Sodnik Dredd tokrat verneje sledi viziji svojega izvora in se nikoli ne sprevrže v karikaturo. V tem smislu je kljub slabemu blagajniškemu izkupičku (hm, ali pa prav zato) nova različica iz tistega materiala, ki lahko sčasoma preraste v kult.

31 komentarjev:

  1. "Attention residents of Peach Trees, in case you were wondering this block is under the same law's as the city.
    Mama is not the law.
    I AM THE LAW.
    As for you Mama, judgement time."

    Definitivno kult.

    OdgovoriIzbriši
  2. Tudi sam gledal včeraj. Zares posrečeno, za razliko od nerodne situacije z Raidom, saj Dredd zdaj deluje kot neki ameriški rimejk tega indonezijskega filma z ZF dodatki.

    OdgovoriIzbriši
  3. ... še primerjava: http://www.youtube.com/watch?v=rObXKciMIZs
    Računajoč tudi na to, da so Dredd posnetki vzeti le iz trailera, kajti podobnosti je še več: otrok prestrašeno pogleda ven iz stanovanja, v zadnji sekundi se zatečejo v stanovanje nekoga, ki pomaga, javljanje bossa preko zvočnikov ...

    OdgovoriIzbriši
  4. Hm, presenetljivo mamljivo.

    Pogledam v kratkem in poročam :D

    OdgovoriIzbriši
  5. Kaksno razvrednotenje Gartnerjevega mnenja! Spet. Pogledam v bliznji prihodnosti tudi sam.

    OdgovoriIzbriši
  6. Precej overrated film, če mene vprašaš. Pač še ena stripovska streljačina več, s tem da niti zgodba, niti vizualna podoba nista za dol past, IMO.

    OdgovoriIzbriši
  7. Iztok Gartner vztrajno meni, da je s svojimi idiotizmi zanimiv. Neskladnost in nesorazmernost njegovih "ocen" sta osupljiva. Dreddu je dal 3/10, npr. tematsko sorodnemu (čeprav med njima niti približno ni toliko podobnosti, kot marsikdo navaja) Serbuan maut oz. Raid The Redemption (2011) pa 8/10. To je naravnost smešno. Slednji je mene povečini dolgočasil; česa tako čudaškega in nepovezanega še ne. Če hočem gledat borilno koreografijo, potem sta Bruce in Jet še vedno moja favorita. Everybody is kung fu fighting. Yeah right. Izven konteksta in na trenutke celo dolgočasno; po drugem ali tretjem pretepaškem obračunu sem začel gledati na uro. Kamera iz roke velikokrat moteča. Dokaj realistično posneti boji in to je vse. Naj bom navdušen samo zato, ker je film indonezijski? Nisem.

    OdgovoriIzbriši
  8. Sicer nimam pojma kakšne zveze imata Dredd in Serbuan Maut (potem lahko rečeš tudi, da sem neskladen, ker sem dal Dreddu trojko, Gone With the Windu pa desetko), lahko pa rečem, da je Maut mojstrovina žanra, Dredd pa posran stripovski drek, za katerega mi res ni jasno kako je lahko komu všeč.

    OdgovoriIzbriši
  9. No saj. Z odgovorom me seveda ne presenečaš. Torej, če ne veš: Serbuan maut (2011) in Dredd (2012) imata skupno to, da v obeh oboroženi predstavniki zakona vpadejo v stavbo, ki jo potem (z orožjem in/ali pestmi) brani kriminalni klan pod vodstvom šefa, ki dogajanje opazuje skozi live kamere. A to je bolj ali manj vse; očitki o kopiranju motivov (pa ne mislim na Cosmopapijev komentar, govorim povsem na splošno) so bržčas neutemeljeni, saj je začel Dredd nastajati že leta 2006, kot omenjeno. Ampak to se mi niti ne zdi tako pomembno in poudarjanja vredno. Gre za tisto, kar je Gartnerju od nekdaj španska vas in popoln misterij: vrednotenje v kontekstu in primerjalno -- ne pa izključno na osnovi potlačenih čustev in otroškega navdušenja, ki te je prijelo med pretepaškimi prizori.

    Serbuan maut je s šibko zgodbo o policijski raciji (oz. bratih na različnih straneh zakona ter ambicioznemu ostarelemu stotniku, ki vod specialcev pelje v past) povezan niz pretepaških sekvenc in koreografij borilnih veščin. Te so posnete dobro in zelo realistično, a česarkoli drugega pri tem filmu pač NI. Če je zgolj TO vredno ocene 8/10, potem pa naj bo. Sveta preproščina in blagor ubogim na duhu. Če hočem gledat kung fu prizore, imam še vedno raje Bruca in Jeta -- ne pa zgodbe, kjer je čisto vsak naključni mimoidoči oz. stanovalec stolpnice (oz. hotela ali kaj že) enak enodimenzionalen morilski psihopat in mojster borilnih veščin.

    O Dreddu pa ti ne bom niti razlagal, saj povsem očitno ne poznaš stripa in se ti ne sanja o njegovem pomenu ter sporočilnosti. (Kaj je še novega?) Naj samo omenim, da mu je IMDb namenil oceno 7/10 (stari verziji s Sylvestrom pa recimo 5/10), na RT ima oceno med 70 in 80, nekateri priznani kritiki pa mu namenili še višje. Že zdaj ga štejejo za instantni kult. A kot rečeno, za kaj takega moraš o tudi kaj vedeti o stripu, ki sodi med največje britanske stripovske legende (ameriški IGN ga uvršča na 35. mesto med stotimi največjimi stripovskimi liki vseh časov).

    OdgovoriIzbriši
  10. Ako ravno. Meni je bil serbuan maut odlicen. Hocem reci - super zabaven. Verjetno res iz otroske perspektive na kung fu fighting. Sicer so liki res prazni in otopeli, ampak pretepaske sekvence me prepricajo in pika. Zanrska poslastica.

    Dredda pa sedaj sigurno pogledam. Docim stripa tudi jaz ne poznam :-(

    OdgovoriIzbriši
  11. Saj tudi jaz ne govorim o kopiranju. Govorim le o nerodni oz. neprijetni situaciji v kateri so se znašli ustvarjalci Dredda, ko so prvič videli Raid. Pisanje scenarija gor ali dol, vseeno je Raid bil leto dni pred Dreddom v javnosti. In to pač šteje ... Mene sicer ne moti, nekdo pa bi jim to lahko zameril (čeprav neupravičeno). Na srečo, pa obstajajo tudi takšni, ki podobnosti sploh ne vidijo (!?). Die Hard, Attack the Block, francoski La Horde ... ja, vsi ti so postavljeni v stolpnico, vendar podobnost do Dredda je res samo v tem, medtem ko pa podobnost do Raida gre celo v detajle. To je razvidno tudi iz posnetka, ki je nastal le iz trailera.
    Btw. to kar je motilo Iztoka, je meni bilo všeč. Namreč brezosebnost in ledenost glavnega igralca, kjer sem skozi film le molil, da nikoli ne bo snel maske in s tem vse pokvaril.

    OdgovoriIzbriši
  12. Iztok povsem očitno ni ljubitelj stripov (in knjig -- razen biografij njemu ljubih R&B pevcev), zato mu zaman razlagaš te stvari. Saj res, Die Hard, na tega pa nisem niti pomislil. ;)

    Serbuan maut vsekakor ima določene akcijske oz. koreografske kvalitete. Ampak če ni tudi dobre zgodbe, je (vsaj pri meni) to povsem nezanimivo. Potem že bolj uživam pri zgodbah tipa Enter the Dragon ali pa Kiss of the Dragon. :D

    Dredd je družbeno kritičen, politično satiričen in obenem groteskna odslikava današnjih razmerij moči in oblasti. Liki so poistovetljivi, stvarni in prepričljivi. Zgodba ima obliko, smisel in zaokrožen pripovedni lok.

    OdgovoriIzbriši
  13. Jebeš film, ki ga štekajo samo fani stripa.

    OdgovoriIzbriši
  14. Saj se zavedaš, kakšen butast nesmisel si zdaj povedal? Ah, sorči, kaj sploh sprašujem -- itak, da se ne. :/

    OdgovoriIzbriši
  15. Let me but in.Nikoli nisem bral stripa O Dreddu.Sem slišal zanj ,včasih ponesreči naletel na kakšen panel na internetsih.Stallonejev Dredd je poosebitev vsega kar je napačno pri Hollywoodu.Novi film je odličen in bo definitivno oz. je že kult.Se vidi da ga niso sproducirali američani.

    OdgovoriIzbriši
  16. "Saj se zavedaš, kakšen butast nesmisel si zdaj povedal?"

    Zakaj? Tudi meni se zdi fino, da ne rabiš poznat stripovskega izročila, da lahko razumeš film.

    Dredda pa nisem gledal. Ali je problem v tem, da dejansko ne rabiš poznat stripovskega izročila, da razumeš film, ampak ga Gartner vseeno ni razumel? :D

    OdgovoriIzbriši
  17. Gartner je idiot. Ne da se dela (ker tako sposoben ni, da bi mu taka igra uspela), ampak JE. Skuša polemizirati o načelnih vprašanjih, pri čemer je sam tako nenačelen, nedosleden, oportunističen in površen, da človeka boli glava od njegovih kretenizmov. Zakaj bi se kdorkoli sploh kakorkoli zanimal za film, izdelan po stripu, če ga ta (ali katerikoli drug, v smislu medija) strip NE zanima? Samo zato, ker je "kul akcija" ali ker v njem igra neki njemu ljub igralec? Sprenevedanje "par excellence", spet samo za ceneno pridobitev pozornosti. Gartner, kolega stari, sprijazni se: redki te še berejo, upošteva pa sploh nihče več, ker zaradi svoje strahovite plitvosti enostavno nisi zanimiv.

    OdgovoriIzbriši
  18. Ne rabiš brat stripa.Film je povsem samostojen.In povsem razumljiv slehernemu normalnemu posamezniku ki je v življenju pogledal kak film ali dva.

    OdgovoriIzbriši
  19. Aha, torej hočeš reči, če nas ne zanimjo stripi, nas ne smejo zanimati filmi posneti po stripih? Ker filmi nas sami po sebi ne smejo zanimati a ne? Tudi prav :)

    OdgovoriIzbriši
  20. In kot sem že povedal, jebeš film, ki zadovolji le fane stripa, ki orgazmirajo nad verodostojnostjo tako zelo, da pozabijo na vse minuse filma kot filma. Jebeš film, ki ujame strip, če ne ujame nikogar, ki ni bral stripa. Ker če je tale drek od filma všeč komu, ki ni bral stripa, potem pa bog pomagaj.

    OdgovoriIzbriši
  21. Gartner failing hard.

    OdgovoriIzbriši
  22. Daj mi dovoli še tole. Praviš da je:
    "Dredd družbeno kritičen, politično satiričen in obenem groteskna odslikava današnjih razmerij moči in oblasti. Liki so poistovetljivi, stvarni in prepričljivi. Zgodba ima obliko, smisel in zaokrožen pripovedni lok."

    Dredd je družbeno kritičen kot The Hunger Games in politično satiričen kot slovenski humoristi. Liki so tako zelo prazni, otročji, sterilni, neprepričljivi, porazno odigrani in butasti, da glava peče. Zgodba pa tako osnovnošolsko šablonska, neizvirna, suhoparna, klišejska in brez idej, da človek komaj verjame.

    Dejansko sem presenečen, da je tak stari piflar kot si ti, padel na tako podrekan akcioner in v njemu prepoznal neko prelomno mojstrovino, medtem ko je mnoge stokrat boljše akcionerje trgal kot po tekočem traku.

    In jaz sem idiot, ker se ne strinjam s tabo. Okej, nič novega s tvoje strani :)

    OdgovoriIzbriši
  23. Idiot si, ker očitno (kot še edini) verjameš lastnemu sprenevedanju, hipnemu preobražanju iz notoričnega lažnivca in oportunističnega spreobračalca besed v ubogo žrtev besednega napada -- čeprav si prav ti tisti, ki na blogu vselej žali vsakogar, ki se s tabo se strinja (to pa zato, ker si neumen, neizobražen, polpismen in umsko neartikuliran ter ne znaš tega izraziti z dejanskimi argumenti) in je edini namen tvojega bloga neko pomilovanja vredno vzbujanje pozornosti. Glej, verjemi: nisi neka posrečena in aktualno "kulerska" mešanica Marcela, Jonasa in Maltina, ampak bolj blogerski damjan murko -- ki misli, da je zanimiv prav zato, ker misli, da je zanimiv.

    OdgovoriIzbriši
  24. Vedno, ko ti zmanjka argumentov za filmsko debato in za odgovore na moje komentarje, udariš tole staro lajno, ki jo na popolnoma isti način trajbaš že sto let :)

    Joj no, pa kaj si tako napičen samo zato, ker se ne strinjam s tvojo oceno filma Dredd :)

    In zakaj enkrat samkrat ne znaš ostati pri filmu, ampak zadrkaš na tisoč drugih področij ko en nakrekan filozof :)

    Naslov tvojega posta je Dredd ne Iztok faking Gartner, jebemti no :)



    OdgovoriIzbriši
  25. Samo Gartner, kako si lahko še zmerom tako zavarovan vase? Pa kaj to, da ti vedno več ljudi govori, kako neumne zapise delaš, te sploh ne gane? Mislim, a ne moreš sprejet nobene kritike? Daj bodi malo strog do sebe no in vse kritike ljudi vsaj malo resno vzami. Ker verjemi - niso zaman. Tvoje pisanje je res neartikulirano, neumno, ne nudi nobenega znanja ali vrednosti. A ne moreš biti malo strog? Pa saj se lahko naučiš bolje pisat, samo pizda da moraš nekaj spremenit in se nehat obnašat kot klovn.

    OdgovoriIzbriši
  26. Vedno ko pride nekam in se ne strinja z ostalimi je demantiran, pa kljub temu vedno znova ponavlja svoje patetične izpade. Fenomen.

    OdgovoriIzbriši
  27. Ravnokar pogledal. Vedno sem padal na hiperstilizirano nasilje, deadpan humor (čeprav bi ga lahko bilo več) in distopične scenarije, zato mi je film kar hitro prirasel k srcu. Več kot spodobna akcija z ravno pravšnjo mero globine. V primeru sequelov - ti so planirani, a zaradi majhnega zaslužka pod velikim vprašajem - pa bodo lahko ustvarjalci bolj delali tudi na tem. Vsekakor odličen film, a vseeno škoda, da je bil takšen flop. I want moar.

    OdgovoriIzbriši
  28. res mi ni jasno, kje si ti videl "substanco", ki jo ta film ima za razliko od raida


    OdgovoriIzbriši
  29. Šef: ne da se mi vse še enkrat. -TUKAJ-
    Vsem: lepo praznujte in vse dobro v 2013.

    OdgovoriIzbriši
  30. Pogledano s precejšnjo zamudo.

    Se moram kar strinjati z napisanim, precej všečen izdelek. Vizualno zelo zanimiv, tudi slogovno več kot soliden. Zelo pa me prepriča Lena Headey v vlogi osrednje antagonistke. Headey sicer poznana predvsem po vlogi kraljice regentke Cersei iz HBOjeve uspešnice Game of Thrones.

    OdgovoriIzbriši