18. dec. 2012

Out for Justice (1991)

IMDb | YouTube | moj vtis: ●●●●○○○○○○

Anybody seen Richie? I'm gonna keep comin' back until someone remembers seein' Richie.

S temi opisi že dolgo zanemarjam enega svojih ljubših glumačev (s čopkom), Chungdraga Dorja a.k.a. Stipeta Segalovića; pa bom nemudoma popravil to krivico in poskrbel za prasico pravico. Namreč, da ne bi kdo pomislil, kako ga ne maram. Je pa res, da njegovih filmov zadnje čase ne gledam tako zelo pogosto — no, vsaj odkar sem dopolnil dvanajst let, nekaj takega. Pri Stipetu mi je najbolj všeč to, da bi lahko govoril o kateremkoli njegovem filmu, pa bi enako ustrezal (bodisi pričujočemu ali poljubnemu drugemu) opisu; enostavnost in premočrtnost njegovih epskih zgodb sta tako navdušujoča, da sem se posebej potrudil in izdelal dramaturško formulo zanje. Naziv za zapleteni matematični postulat si moram še izmisliti, za zdaj mu recimo "recept za stipesegalščino":

nekdo dela sranje /nekoga ubije
BIM BADABUM! Stipe Segalović dotične(ga) pretepe /ubije



No, vsak pristaš Stevena Seagala in poznavalec stipesegalščin seveda dobro ve, da to nikakor ne drži ter da sem jaz poln dreka in da so njegove zgodbe v resnici veliko globlje in bolj kompleksne:

nekdo dela sranje /nekoga ubije
BIM BADABUM! Stipe Segalović dotične(ga) pretepe /ubije
-vendar-
pred tem pretepe /ubije vse na svoji poti
in če se le da, pri tem prizadevno izkazuje
ljubezen do živali in ekološko osveščenost

Osupljivo. Bolj ko razmišljam, kaj neki me je kot smrkavega osem dvanajstletnika fasciniralo pri njegovih umotvorih, bolj ugotavljam, da k sreči večina ljudi slednjič odraste in umsko dozori. Morda je bila to njegova eterična zenovska pojavnost, pravičniško deljenje brc /pesti in ukazovalen glas(ek); nemara stoična brezizraznost obraznih potez, morda neverjetna glasbena spretnost ali pa raba nedoumljivih jedijevskih sil za vztrajno izmikanje udarcem ("Stivene, pazi leđa!" iz teme kinodvorane), kdo bi vedel.

Ameriški režiserski veteran John Flynn (1932—2007) je bil tudi pred tem specialist za cenene enodimenzionalne streljačine /pretepačine /maščevalščine. V njegovem Rolling Thunder (1977) je vojni junak William Devane obračunaval z objestneži v domačem kraju, v Defiance (1980) se je Jan-Michael Vincent s palico upiral nasilni mestni tolpi, v Lock Up (1989) pa je postavni Silvo Žrebec učil kozjih molitvic pokvarjenega upravnika zapora Donalda Sutherlanda. Lahko se sicer vnovič lotevamo razprave o tem, da so bili konec osemdesetih (oz. že kar v devetdesetih) "itak vsi filmi taki" — a še prej poglejmo, kateri filmi so nastali istega leta kot tukaj priobčena stipesegalščina: The Silence of the Lambs, Thelma & Louise (Scott), Night on Earth (Jarmusch), Terminator 2: Judgment Day, JFK (Stone), Cape Fear (Scorsese), Barton Fink (Coen), La double vie de Véronique (Kieslowski), Delicatessen (Jeunet), The Fisher King (Gilliam) ter Double Impact z Žan-Hlodom von Dummom (just kidding). Tisto filmsko leto nikakor ni bilo šibko.

OSUPLJIVA ČUSTVENO-IZRAZNA PALETA STEVENA SEAGALA
VESELOTOŽENČEMERENOSAMLJEN
ZASKRBLJENSKEPTIČENRAZIGRANBESEN
HREPENEČZMEDENZDOLGOČASENZBADLJIV
RAZVNETZGROŽENPONOSENOBJESTEN

Kje sem že ostal? Aha, pri Stipetu. Tokrat je (spet) brooklynski kriminalni detektiv italijanskega porekla (no shit) in robatih uličnih manir Gino Felino. (Mislim, resno? Čudno, da mu ni ime Luigi Cazzoduro, Milo Teloinfilo, Vincenzo Vaffanculo ali Nico Toscani. Ups, saj res, to zadnje je pa že bil.) Za osvežujočo spremembo ima tokrat razen priljubljenega čopka tudi nekakšno baretko. Sredi belega dne na cesti nekdo ustreli njegovega najboljšega prijatelja Bobbyja Lupa (kje staknejo ta imena?) in Gino zdaj po vsem mestu vneto išče malopridneža (naj vam prihranim suspenz, krivec je slaboumno izprijeni makaronar Richie Madano oz. povečini gledljivi William Forsythe) — med streljanjem vsepovprek, razbijanjem nosov in izbijanjem zob z biljardno kroglo. Minchia! (Če koga zanima: Steven "Takeshigemichi" Seagal seveda nima italijanskih korenin in nobene zveze s špagetno kulturo. Je bil pa dve leti poročen z rodovniško amero-italijansko Newyorčanko Adrienne La Russa).

A dvomiti ne gre, Steven Seagal je legenda — da ne bo kdo mislil, kako ga ne maram. Da ne pozabim: v filmu igra tudi Gina Gershon. (Mhm, zdaj sem se spomnil, zakaj si Seagalove mojstrovine občasno vnovič ogledam, če ravno nimam pametnejšega dela.)

6 komentarjev:

  1. IMO je Under Siege (predvsem zaradi ostalih igralcev) najboljši filem od SS-ja.

    OdgovoriIzbriši
  2. Above the Law.

    OdgovoriIzbriši
  3. Segal nikoli ni bil kaj prida, danes pa se je tako ali tako izgubil na DVD trgu.

    OdgovoriIzbriši
  4. Se popolnoma strnijam, na začetku kariere je bil špica akcijski junak. Še posebej v Above The Law, danes oz. že kar nekaj let pa je situacija izredno kisla, vendar mislim, da gre za kultnega igralca, ki se bo za vedno zapisal v filmsko zgodovino.

    OdgovoriIzbriši
  5. Moj komentar naj bi bil nadaljevanje 1. in 2. :D

    OdgovoriIzbriši
  6. ja prvih par filmov je bilo res top

    abowe the law, hard to kill, marked for death, out for justice ... pol pa še under siege ... pol pa 0 več :(

    v svojih zadnjih nekaj filmih pa menda niti dialoga več ne govori, ampak ga potem dubbajo v postprodukciji :D

    OdgovoriIzbriši