22. mar. 2013

Snatch (2000)

IMDb | YouTube | moj vtis: ●●●●●●●●○○

Protection from what? Zee Germans?

Kdo bi si mislil: mlad angleški scenarist in režiser že z inovativnim celovečernim prvencem Lock, Stock and Two Smoking Barrels (1998) s polno močjo trešči na svetovno filmsko prizorišče, nato pa manj kot dve leti pozneje posname še en takojšnji (skoraj)kult — ne da bi ustvaril pretirano cenen vtis posnemanja ali ponavljanja motivov. Hecno, saj so vsi prepoznavni elementi (in marsikateri igralec) iz prejšnjega filma spet tam: ostro duhoviti shane-black-tarantinovski dialogi v robatem londonskem slengu (že prvi prizor, z versko razpravo v judovske rabine zakrinkanih roparjev o devici Mariji, hudomušno namiguje na uvod v Reservoir Dogs in pogovor o Madonnini popevki Like a Virgin), hilarično nespretni mali kriminalci in groteskno alanfordovski zločinski liki (dobesedno, igralec Alan Ford je namreč neusmiljeni guv‘nor Brick Top), nepredvidljiva, fluidna dramaturgija s progresivno slow-motion tehniko ter time-lapse kinematografijo, rjasto patinasti filtri in nenavadni snemalnimi koti, dinamično trendovska glasbena podlaga, predvsem pa nepopisno zabavna kriminalna komedija zmešnjav s tako norimi domislicami, da gledalec niti za hip ne podvomi o njihovi pristnosti.



Potem ko je Brad Pitt videl Morilce, tatove in šibrovke, je hotel na vsak način nastopiti v naslednjem Ritchiejevem filmu in je režiserja vztrajno prosil za vlogo. Po Klubu golih pesti (1999) mu sicer ni najbolj dišal podoben lik, ki bi se vnovič tepel, a je bil pripravljen sprejeti kakršnokoli ponudbo. Ker pa se mu je jezik vendarle preveč zapletal pri oponašanju govorice angleških socialcev, mu je bil slednjič namenjen čudaški lik razcapanega vročekrvneža, govorečega v nerazumljivem dialektu: Pitt kot žilavi britanski pikey oz. "cigan" Mickey, pripadnik delinkventnih nomadskih skupin prikoličarjev ter neuradni prvak v nezakonitem boksu z golimi pestmi. Zdaj, ko smo film videli in na pamet poznamo njegovo zabavno retoriko, si v njegovi vlogi težko predstavljamo kogarkoli drugega — kar pa tako ali tako velja za večino Ritchiejevih neverjetno slikovitih likov: od karikiranega ruskega gangsterja in preprodajalca orožja Borisa Rezila (Rade Šerbedžija) do brutalnega svinčenozobega izterjevalca Tonyja (Vinnie Jones, ki ga je moral v najmanj enem prizoru nadomestiti dvojnik, ker je bil razvpiti nogometaš zaradi pijanskega pretepa spet v priporu) ter osrednjega pripovedovalca in organizatorja dvobojev v ringu Turkisha (Jason Statham), ki je med zločinskimi figurami z nabrušenimi jeziki še najmanj zanimiv glumač.

Now, dicks have drive and clarity of vision, but they are not clever. They smell pussy and they want a piece of the action. And you thought you smelled some good old pussy, and have brought your two little mincey faggot balls along for a good old time. But you've got your parties muddled up. There's no pussy here, just a dose that'll make you wish you were born a woman. Like a prick, you are having second thoughts. You are shrinking, and your two little balls are shrinking with you. And the fact that you've got "Replica" written down the side of your guns ... and the fact that I've got "Desert Eagle point five" written down the side of mine ... should precipitate your balls into shrinking, along with your presence.



V nasprotju s prejšnjim filmom, ki je nastal pod skromnim okriljem tedaj razmeroma obskurnega studija SKA Films, so Ritchiejev drugi celovečerni umotvor finančno podprli nekateri veliki britanski in ameriški studiji ter mister Roger "Big Kahuna" Birnbaum osebno (šef produkcijske tvrdke Spyglass Entertainment in nekdanji izvršni direktor legendarnega MGM). To se je kajpak poznalo tudi pri izkupičku; dasiravno gre zaslužkarsko razmerje kljub vsemu v prid Morilcem in šibrovkam, saj je ta s proračunom 1,4 milijona pridelal kar 25 milijonov dobička, dočim je Snatch s produkcijsko osnovo desetih milijonov stisnil in pljunil (zgolj) osemkrat večji znesek. Kakorkoli že, najbrž lahko rečemo, da je britanskemu filmarju uspelo tudi v drugo, vendar za las; uspeha ni ponovil nikoli več, tudi s kratkočasno akcijsko kriminalko RocknRolla (2008) in kostumskima detektivkama Sherlock Holmes (2009) ter Sherlock Holmes: A Game of Shadows (2011) ne (v taki meri). Zlobni jeziki natolcujejo, da je na njegovo ustvarjalnost slabo deloval predvsem zakon s pop-ikono Madonno med leti 2000 in 2008; a tega je zdaj konec in Guy ima z britansko manekenko Jacqui Ainsley odtlej že drugega otroka, zato nestrpno čakam(o), kdaj bo (če bo) vnovič v nekdanji formi.

Anything to declare? —Yeah. Don't go to England.

3 komentarji:

  1. v prva dva ritchijeva filma sem zaljubljen, kljub temu pa je moje mnenje, da je snatch zgolj holivudska dodelava lock stock ...

    OdgovoriIzbriši
  2. Zares je zanimivo kako je Ritchie zacel kariero in kako je nadaljeval. Snatch visoko cenim, a tudi jaz Sibrovke se raje pogledam.

    Fajn je kako so tedaj vsi hoteli kopirat ta dva filma, a je res redkim uspelo. Podobno kar se tice Tarantina.

    OdgovoriIzbriši