4. apr. 2013

The Croods (2013)

IMDb | YouTube | moj vtis: ●●●●●●●○○○

Po tehnični plati so animiranke v zadnjih letih dosegle raven, ki je postala kar nekako samoumevna in je niti ni treba več posebej poudarjati; če gre za sloviti studio DreamWorks, torej moremo pričakovati nič manj kot vizualno poslastico, ki vsakokrat preseže in nadgradi njihov prejšnji projekt (Shrek, Madagascar, Kung Fu Panda, How to Train Your Dragon, Rise of the Guardians). Sčasoma začnejo pozornost pritegovati drugi elementi: dramaturgija, dinamika, (digitalna) scenografija in prikaz prizorišč, pripovedna plat, sporočilnost, izraznost in karakterizacija likov, družbena kritičnost ter kajpak poučnost — glede na to, kateremu rodu so te zgodbe prvenstveno namenjene (in na kar v vsesplošni fasciniranosti nad razkošno izkušnjo odrasli radi pozabljamo). Čeprav Krudovi obče tematsko (nemara pričakovano) nekoliko zaostajajo za svojo zrkla solzečo, fantastično barvito zunanjo podobo in neverjetno kratkočasnostjo, pa prav gotovo niso povsem brez substance.



Zgodba o zabavni jamski familiji, ki se zaradi prazgodovinskih tektonskih premikov odpove (varljivi) varnosti votline in se poda na potovanje v neznano, prinaša ne le prispodobo o psihosocialni genezi sodobne družine (ki se iz patriarhalne čredne ureditve emancipira v rodbinsko skupnost enakopravnih odnosov), temveč tudi metaforo o duhovni praznini skrajno individualiziranega modernega človeka — ki v divjem pehanju za zaslužkom preživetjem ne pozna več svojih sosedov in rojakov, pozablja na omiko in kulturne vrednote, se je za ceno (priučene) varnosti pripravljen odpovedati vsakršnemu tveganju ob novih izkustvih in raje živi v okosteneli družbeni izoliranosti lastnih subjektivnih meril. "Kar je novo, je slabo," pravi ata Grug (Nicolas Cage), "in radovednost te lahko ubije." Uporniška starejša hči Eep (Emma Stone) seveda kljubuje očetovim zapovedim in ko je njene pozornosti deležen mladi idealistični samotarski nomad Fant (Ryan Reynolds), ki jim prinese ogenj in številne uporabne ideje, za nikogar ni več poti nazaj: Krudovi bodo morali kot družina dozoreti in hočeš nočeš sprejeti izziv drugačnega življenja. Ne bo preprosto, na poti k soncu bodo doživeli vzpone in padce, marsikaj bodo morali žrtvovati in pustiti za seboj; a zato bosta zadoščenje in končna nagrada toliko žlahtnejša. Prisrčna animiranka (pri nas tudi v sijajni sinhronizirani različici) tako prinaša navdihujoč nauk o pomenu mladostne radoživosti ter o pogumu in odločnosti, da se brez predsodkov soočimo z neogibnostjo sprememb.

Ni komentarjev:

Objavite komentar