19. maj 2013

Iron Man 3 (2013)

IMDb | YouTube | moj vtis: ●●●●●●○○○○

Nadaljevanja akcijskih in/ali superjunaških franšiz zadnje čase skoraj brez izjeme nastajajo po istem kopitu nenehnega "nadgrajevanja": še več dogajanja, akcije in posebnih učinkov (ne glede na puhlo plastičnost CGI vizualizacije), impresivnejše eksplozije in bolj epski spopadi (ne glede na zgodbo), priljubljeni obrazi trenutno popularne glumaške zasedbe (ne glede na karakterizacijo likov), standardno arhetipske junakove (etične, ljubezenske, eksistenčne) preizkušnje, njegovi nevrotični dvomi in/ali padec v nemilost ter vnovično vstajenje, še iznajdljivejši in zlobnejši sovragi in tako naprej. Lahko, da kdo v vselej enakem receptu vsakokrat spet vidi nekakšen presežek, jaz ga žal ne. Spolirane popkornovske krhko zapečene skorjice s plehko neslano sredico sem se sam naveličal že zdavnaj; ampak nič zato, o okusih se tako ali tako ne razpravlja.



Stripovski Železni mož (vsaj prvi del te franšize) mi je bil med drugim iskreno všeč zaradi duhovite samoironičnosti, ki jo je briljantno utelesil Robert Downey Jr., kot bi igral samega sebe. Sijajna glumaška zasedba ga je zanesljivo podprla in razmeroma preprosta pripoved (ki je služila predvsem genezi lika) z akcijskimi slepili praviloma ni preglasila dobro artikuliranih sporočilnih niti. Nadaljevanje (z Rourkeom, Rockwellom in resnobnim Cheadlom namesto zabavnega Howarda) je bilo že predvidljivo formulaično, oportunistično premočrtno in brez kakršnihkoli dramaturških presenečenj; izgubljalo je pridih politično-satirične stvarnosti in brez kritične distance odločneje zajemalo snov iz stripovskega izvora. K sreči pa ni podleglo nerodnosti Nolana, ki je z "realističnim" korakom stran od nujnega zamika nejevere grafične zasnove nemara skušal ustvariti prepričljivejši svet, a je bil učinek (po mojem skromnem mnenju) prav nasproten. Potem bi bilo že bolje, ko bi vsaj vizualno poudaril vez z narisanim univerzumom (beri: izjemni in še danes neprekosljivi Sin City) ali vsaj s fotografsko in dramaturško stilizacijo (beri: Zack Snyder) ostal v domeni domišljijskih junaških arhetipov. (Tako pa smo dobili zgolj prehlajenega Jamesa Bonda, našemljenega v netopirja. Ampak to je že druga zgodba.)



Pri vrednotenju sequela, ki ga marsikdo navdušeno kuje v zvezde, češ "kako je dober", se bržčas velja vprašati: v primerjavi s čim? Z obema prejšnjima deloma? Ostalimi superjunaškimi franšizami (denimo Maščevalci, ki jih z meta-referencami paralelno vpleta tudi v svojo zgodbo)? Drugimi filmi z Downeyjem mlajšim ali Gwyneth ali Pearceom ali Kingsleyjem? Hm. Prav gotovo ne v primerjavi z legendarnimi scenariji Shana Blacka (Lethal Weapon, Last Action Hero, The Long Kiss Goodnight, Kiss Kiss Bang Bang), ki so mu režiserski čevlji vendarle malce preveliki; romantične relacije moški-ženska, premočrtne megalomanske ambicije antagonistov ter odnosi med (simboličnim) sinom in očetom pa bistveno bolj tuji kot njegove duhovite buddy—buddy domislice. Kompenzira jih s (preveč) sofisticirano satirično noto o medijsko namišljenih terorističnih bin-ladenovskih likih, v zakulisju katerih se skrivajo hinavska čezlužniška administracija in gospodarsko-politična stremljenja, ter z mitsko prispodobo o vrnitvi trpinčenega junaka k izvoru, lastnemu bistvu in poslanstvu. Končni vtis je tako z Blackovo zabavljaško samokritično nepretencioznostjo vendarle pozitiven, a z mlačno in generično blockbuster velikopoteznostjo tudi ne prav veliko več kot to. Jasno, da je bil film finančno karseda uspešen.

6 komentarjev:

  1. hecno je, kako visoko ceniš 1. del, ki je želel biti manj stripovski in "bolj resen", torej želel se je postaviti ob bok vsem filmom, ne samo popkornovskim, a je bil ta poskus smešen in beden, 1. del pa prav zaradi tega ni dobro deloval kot popcorn stripovski film, ker se je jemal preveč resno, torej ostal je nekje vmes, kar se vsaj meni zdi, da je najslabše

    medtem ko se pa ta ne pretvarja, da želi biti "resen" film z neko globoko tematiko in motivi, ampak nam točno da vedeti, da je zgolj ekranizacija stripa o junaku, ki ima leteč oklep, ki skozi roke in oči strelja lučkaste izstrelke in meni, da ta "duh" stripovstva (a je to sploh beseda) odlično zajame, podobno kot so ga avengerji npr.; film hoče biti zabaven, barvit, poln akcije in pustolovščine, mislim da tudi vsi igralci naravnost blestijo, saj pa so ravno osebe tiste, ki naredijo strip?

    ne vem ravno, kaj bi sicer naj človek pričakoval od filma, ki si je za podlago vzel ne preveč globok in filozofski strip s precej nenavadnim junakom

    ob ogledu sem imel občutek, kot da berem strip, tudi kadri in scene so sestavljeni tako, da kar vidiš, kako ti oči drsijo od enega kvadratka proti naslednjem

    ne želim pa zdaj povedati, da nimaš pravice oboževati prvega in ne marati tega, vendar se mi takšno mnenje zdi precej nekonsistentno

    je iron man 3 resen film, ki bi ga lahko postavili ob bok npr. taxi driverju, apokalipsi ali sunset boulevardu? gotovo ne in to tudi ni nejgova naloga (saj gre za film o tipu, ki ima v prsnem košu radioaktivni reaktor in leti naokrog v železnem oklepu); ali pa je iron man 3 odličen popcorn film, ki odlično zajame bistvo barvitega, zabavnega in avanturističnega stripa polnega akcije in z "odštekanimi" liki? gotovo da

    OdgovoriIzbriši
  2. Glede številčnih ocen (pri meni tistih pik od 1 do 10) je včasih res hecno in je težko biti dosleden, saj se ocenjevalec prej ali slej ujame v past relativizma, v smislu "če sem dal filmu XXX oceno 7, potem tudi YYY ne morem podeliti manj kot 6" in podobno. Moral bi uvesti še polovičke in v tem primeru bi imel prvi Iron Man oceno 7½, tretji del pa recimo 6½ (natanko o tem sem razglabljal že pred tremi leti v svojem komentarju), pa bi bila razlika med njima že bolj realna (če že ne povsem objektivna). Odločiti se moram oceno zaokrožiti navzgor ali navzdol in včasih rezultat res ni najbolj upravičen -- a zdaj je, kar je.

    Kar zadeva prvi del Iron Mana, se ne morem povsem strinjati (in sem to tudi napisal, beri drugi odstavek), da je "želel biti manj stripovski in bolj resen" -- razen če se ti zdi "realno", da ujetnik v podzemni jami iz starih konzerv in otroške gugalnice ročno sestavi reaktor z neomejenim virom neznane energije, potem pa še jekleno letečo opravo z vdelanim orožjem. Pri tukaj opisanem me je bolj kot stripovska dimenzija motila nedoslednost in nekonsistenten ton, saj nenehno preskakuje iz walt-disneyevske poenostavljenosti v kvazi-realno žanrsko formo in nazaj; ob tem, da tudi scenarij močno trpi za nekaterimi logičnimi luknjami, prežvečenimi stereotipi, nerazumljivimi mašili in cenenimi pripovednimi bližnjicami. (To pripisujem Blackovi režiserski neizkušenosti).

    Seveda mi lahko očitaš subjektivnost in mogoče celo nenačelnost, nedoslednosti pa po mojem niti ne: po mojih merilih vrednotenja (kakršnakoli že so, bodisi dobra ali slaba, gotovo pa relativna) noben sequel ne more doseči ali celo preseči izvirnika. Cenim izvirnost in prvotni konceptualni nastavek neke zgodbe (kot enemu redkih mi je bil recimo razmeroma všeč prvi Leejev Hulk), štancanje nadaljnjih epizod z istimi liki in enakimi relacijami med njimi pa se mi zdi zgolj trendovska vaja v slogu in oportunistično polnjenje blagajn. Priznam pa nekaj drugega: preveč premočrtno sem primerjal Iron Mana z Batmanom in drugimi franšizami; vsak tak superjunak ima svoje značilnosti in sebi lastno okolje, zato neposredna primerjava v resnici ni tako zelo preprosta oz. je vrednotenje odvisno od tisočih drugih dejavnikov, med katerimi so igralci in karakterizacija njihovih likov IMHO razmeroma pomemben faktor.

    OdgovoriIzbriši
  3. Realna razlika? Objektivna? Očitanje subjektivnosti? Veš da govoriš o filmih?

    OdgovoriIzbriši
  4. menim, da je tudi zelo pomembno, s kakšnimi pričakovanji greš gledat nek film :)

    ne vem npr. kaj bi oz. je od filma, kakršen je iron man 3, pričakoval filmoljub, a gotovo bistveno preveč in potem je gledalec ves čas ogleda (dokaj) slabe volje :)

    also, saj ga nikjer nisem kritiziral zaradi subjektivnosti in mnenja, kakršnega pač ima

    OdgovoriIzbriši
  5. Pomembno je vse, od vremena in razpoloženja, sedeža v kinodvorani, kvalitete projekcije in vsega drugega. :) Sicer pa tudi jaz nisem rekel, da se mi zdi film slab, pravzaprav prav nasprotno (v okvirih mojega načina vrednotenja in vsesplošne poplave superjunaških sequelov), gre za kratkočasen in vizualno fascinanten umotvor, a brez kakšne posebej trajne vrednosti, se bojim. :)

    OdgovoriIzbriši