24. maj 2013

Melancholia (2011)

IMDb | YouTube | moj vtis: ●●●●●●●●○○

Poetično zasanjana von Trierjeva kontemplacija seveda ni zgolj film o melanholiji oz. depresiji (v pravem pomenu tega pojma; gr. mélas in kholé oz. "črni žolč" kot simptom neravnovesja štirih "življenjskih tekočin oz. humorjev" ali "temperamentov"), čeprav bi kot prispodoba duševnega stanja utegnil biti dejanski odraz razrvanega uma samega režiserja še iz časa, ko je nastal razvpiti Antichrist (2009). Če bi ga moral primerjati s katerim drugim, potem bi tokratnega vsekakor postavil ob bok istega leta posneti drami Take Shelter (2011); nobeden od njiju kajpak ni žanrsko popkornovska katastrofščina in "konec sveta" v puhlem Emmerichovem ali Petersenovem slogu. Če je omenjeni s slutnjo nevihtnega konca racio-kapitalistične paradigme svaril pred razpadom socialnih vezi in kot rešilno bilko ponujal osnovno družbeno celico (družino), potem je von Trier bolj radikalen in pesimistično neposreden: govori o popolnem razkroju sodobnega sistema vrednot, ultimativni krizi etike in religije ter dokončnem miselnem preskoku iz okostenelih družbenih norm v osvobajajočo prvinskost in brezmadežno prvobitnost.
Jp, Lars von Trier, ki me je nazadnje pustil hladnega s filmom Antichrist, je posnel film katastrofe, kjer se Zemlji nevarno približuje planet Melancholia, ki bo treščil vanjo. To je jebeni Armageddon, ki ga je namesto Michaela Bayja pač režiral Lars von Trier, če se malo pošalim. —Iztok



S pomenljivo wagnerijansko uverturo (iz njegove opere Tristan in Izolda), z nietzschejevskimi arhetipi in s simbolizmom metafizike Andreja Tarkovskega se podobno kot v Antikristu loteva gromoglasne kritike obstoječih institucij (družina, zakon, vera) in skladno s Schopenhauerjevimi premisami govori o tem, da se mora človek odreči sebičnim željam in privzgojenim pričakovanjem, če naj doseže notranji mir (beri: če se naj ozdravi "družbene depresije", simptoma dekadentne materialistične paradigme). Njegovi junakinji, sestri Justine (Kirsten Dunst) in Claire (Charlotte Gainsbourg), se zdita kot dve plati razdvojene (von Trierjeve?) osebnosti, ki se oklepa varnosti znanega sveta, pričakujoč njegov konec — potem ko so odpovedali vsi uveljavljeni družbeni vzorci: moralni imperativi, romantično ljubeč zakon, s službo zagotovljena socialna trdnost, zaupanje v znanost in obči napredek, s premoženjem podprt hierarhični položaj, podpora in razumevanje svojcev in prijateljev ter ljubezen do otrok. Če bo prišel simbolični "konec sveta", je vse to nepomembno ter človeku zgolj v breme; za resnično razumevanje in "videnje" stvari, kakršne so — npr. pravo število zrn v steklenem vrču ali prepričanje, da bo do kataklizme dejansko prišlo, — se moramo prepustiti navidez bolestnemu toku "božanske" resnice, ki je vse kaj drugega kot institucionalizirana "normalnost".

Hvala bogu za Larsa von Trierja. (Je rekel pogan ateist.)

8 komentarjev:

  1. Melancholia in Take Shelter sta verjetno najboljša filma o naravni katastrofi zadnjih let. Filma, za katera bi ubijal tudi Roland Emmerich.

    OdgovoriIzbriši
  2. Nymphomaniac je trenutno v post-produkciji, na spletu pa se je že razvnela živahna debata o dveh verzijah filma. Ena naj bila soft, druga hardcore... Tako razmišlja pravi provokator;)

    The one and only LvT

    OdgovoriIzbriši
  3. Pred časom sem nekaj o filmu naumil tudi sam: http://paucstadt.wordpress.com/2012/09/08/melancholia-2011/

    Odličen film, brez dvoma. Zares te potegne v dogajanje, po glavi se ti podi tisoč in ena misel. LvT-ju zadnje čase res dogaja in lepo, da vse to na tak način rezultira v odličnih filmih. Njegov naslednji projekt čakam več kot slinast okrog ust.

    OdgovoriIzbriši
  4. Ups, po pomoti nekako uspel zbrisati Sadakov komentar, se mu opravičujem. ; /

    OdgovoriIzbriši
  5. Ni panike :D

    Da na kratko povzamem: Melancholia je moj osebni favorit, sicer meni ne tako dopadljivega Larsa Von Trierja.

    OdgovoriIzbriši
  6. Ravnokar ponovno pogledal. Odličen film o katastrofi(tm).

    Ne resno, odličen film. Sicer mi je Antikrist za odtenek bolj všeč, ampak vseeno: Trier se mi zdi vrhunski režiser, ampak bom moral vseeno pogledati več njegovih filmov. Počasi se spravljam na njegove izdelke pred Antikristom.

    OdgovoriIzbriši