8. jul. 2013

Bullet to the Head (2012)

IMDb | YouTube | moj vtis: ●●●●●○○○○○

Slavni kalifornijski filmski veteran Walter Hill je producent, scenarist in režiser takih nesmrtnih žanrskih kultov (za pretežno moško publiko) kot The Driver (1978), The Warriors (1979), Southern Comfort (1981), 48 Hrs. (1982), Red Heat (1988) in drugih; razen tega je bil tudi soavtor scenarijev za celotno sci-fi franšizo Osmi potnik, bil je reden sodelavec bratov Scott (med drugim producent Ridleyjevega Prometeja) in je svoj ustvarjalni lonček pristavil še k nebroju drugih, vsega spoštovanja in zgodovinskega čaščenja vrednih projektov. Avtor sodobnih divjezahodnih obračunov ter arhetipskih likov modernih kavbojev in odpadnikov, ki v surovem, brezkompromisnem svetu govorijo predvsem z orožjem in dejanji.

Kajpak je bil režiser edini razlog, da sem si ogledal akcijsko kriminalko z ostarelim Sylvestrom Gardenziom Stalloneom, ki očitno doživlja še tretjo testosteronsko krizo poznih let in mora s kvazi-homage akcijskimi skrpucali tipa The Expendables (2010) vztrajno dokazovati, kako mu pri 67-ih še vedno stoji. Pa ne tako suvereno kot njegov večni hollywoodski tekmec Švarci, ki je z dobršno mero (samo)ironije vselej znal izraziti zabavno distanco do svojih likov in s tem prikazati domiselno (samo)parodijo; temveč tako, da se z znamenito katatonično-ustnično prezenco jemlje smrtno resno.



(Če je Sly podoben nekomu, ki mu nikakor ne uspe dobro povedati duhovitega vica, potem Ah-noldu tega sploh ni treba, saj je že sam posrečen vic.) Ne občuj s Silvotom! On je ultimativni slaboritnik! Silvo te bo nabrcal v mehko meso!

Stallone je kljub steroidni muskulaturi (ali prav zato) bolj kot ne patetičen starček in v posmeh samemu sebi, a se tega očitno (in še vedno) ne zaveda. Obenem je kot pregovorno leseni glumač tudi najšibkejša točka — žal ne edina — najnovejšega umotvora Walterja Hilla, ki (me) je ob dokaj stvarnih pričakovanjih slednjič pošteno razočaral. Se je stari maček cineastično izpel, postaral ali zgolj podlegel zakonu modre kuverte? Bilo bi namreč vseeno, če bi bil režiser tega filma kdorkoli drug (recimo Wayne Kramer, kakor je bilo sprva predvideno); dočim bi bilo verjetno veliko bolje, če bi v vseh osrednjih vlogah zaigrali popolnoma drugi igralci. Nabildani dolgolasi fotomodel Jason Momoa (oz. Conan Barbar iz leta 2011 ter Khal Drogo iz fantazijske Igre prestolov programa HBO) me recimo v vlogi grozečega antagonista prepriča približno toliko kot mednarodni ugled zunanje politike Kahla Ehjavca ali integriteta ministra Gregorja V. — skoraj tako kot Silvo Žrebec sam, ki očitno meni, da je za lik ostarelega hitmana pomembno dokazovati še vedno čvrsto mišičevje, barvite tetovaže (ki vsebinsko in likovno, mimogrede, nimajo nikakršne zveze z značilno simboliko pripadnosti kožnih motivov pravih figur iz kriminalnega sveta) in krepko pest s kratkimi klobasastimi prsti. (Hm, ali ni hitman nekdo, ki po naročilu ustreli svojo žrtev, ne pa prebuta ali z bradato klišejskimi dovtipi zdolgočasi do smrti?) In končni dvoboj — pazi to — s sekirami? Oh wow. Živele risanke! Če je zadevščina pri podobno brezmožganskem Marionu Cobrettiju delovala vsaj nekako v skladu z logiko osemdesetih (in s pripovedjo o fanatičnem morilskem kultu v tistem filmu), potem tokrat izzveni kot skrajno cenen, anti-walter-hillovski pečat trendovskega videospota, ki želi z neumestnim cineastičnim izlivom fascinirati manj brihtne dvanajstletnike.
Tista praba old school akcija, ki jiih dane dela samo še Sylvester Stallone, ki se tudi tokrat več kot zaveda, kako je treba igrati ostarelega plačanega morilca Jimmyja Boba, ki mu za vrat diha podivjani Jason Momoa (če mi najdete bolj seksi in kul tipa, vam bom čestital), ki dela za temnopoltega mafijca Morela (Adewale Akinnuoye-Agbaje). [...] Kul film, tudi na koncu, ko se z gasilskimi sekirami udarita Stallone in Momoa. Itak, če bi uporabila pištolo, ne bi imela kaj iskati v tem filmu. To ni preserancija, to je faking old school. —Iztok



Vse to bi se še dalo nekako prenesti, ako ne bi bila tudi zgodba (ki je resda priredba istoimenskega šundovskega stripa Du plomb dans la tête francoskega pisca Matza oz. Alexisa Nolenta in risarja Colina Wilsona, a je to smešen izgovor za infantilnost že tako enostavne filmske pripovedi, ki je tipičen rezultat posegov samega Sylvestra v scenarij) en sam razvlečen, prežvečen in predvidljiv stereotip. Partnerstvo po sili razmer med policistom (Sung Kang) in zločincem, osamljeno samurajsko življenje na robu, pokvarjeni varuhi zakona in podkupljeni politiki, ki kujejo dobiček z nepremičninskimi špekulacijami (kreh-City-Hall-kreh) ter vsemogočni "seksi" (wow, borilne veščine, pa to) silaki z bicepsi kot iz poljubne videoigre, ki prisegajo na čast in zakon fizične premoči. Zeh.

Film je doživel spektakularen finančni polom (najslabši blagajniški izkupiček prvega vikenda predvajanja Stalloneovih filmov v zadnjih 32 letih), s proračunom 55 milijonov jih je producentom za zdaj skupno povrnil štirikrat manj. Ouch. Ampak naslov je pa upravičen.

5 komentarjev:

  1. LOL! In kudos takim zapisom. Rad preberem, ceprav filma zagotovo ne bom pogledal.

    Vcasih kaksen gartnerizem res pade na rodovita tla :)

    OdgovoriIzbriši
  2. Hellou - izjemno zabavna kritika in bom fil celo pogledala.. Samo en komentar glede tetovaž v filmu... Silvester je pokazal svoje tetovaže oz. bolje rečeno on ima to tetovirano v realnem življenju... Tako da tukaj ne moremo ravno reči, da je zgrešil s tematiko.. Tetoviral ga je pa Mario Barth, ki je potetoviral skoraj pol Hollywooda in je po rodu iz Gradca v Avstriji.. In preden se je preselil sta pri njemu delala Reinhard iz Rein art tattoo in John.. Sicer ne spada niti približno v temo same ocene filma, ampak sem se morala ''izkašljati''..

    drugače pa zelo fajn kritike na splošno.. In ''kao moški filmi'' so meni neprimerno bolj všeč, kot ''ženski'', če ne drugega ker nimajo /preveč/ romantike..

    Lp
    Domenique

    OdgovoriIzbriši
  3. Hvala, Domenique. :D Nekaj malega vem o kožni poslikavi in seveda so to prave Slyeve tetovaže, niso zgolj filmski dodatek. Pravim oz. s precejšnjo gotovostjo trdim samo to, da takih tetovaž, kot jih ima Silvo (z njimi je menda prekril nekaj brazgotin od poškodb iz svojih filmov), verjetno ne bi imel pravi lik iz kriminalnega sveta -- ki bi jih npr. dobil v zaporu in bi s tematiko simbolizirale pripadnost zločinskim tolpam ali kaj podobnega. V tem primeru to tudi zagotovo ne bi bili barvni motivi. In ne vem, zakaj je pomembno, da je plačani morilec (hitman) tako izrazito mišičast in da pokaže golo telo. So za spretno uporabo orožja (in hladnokrvnost pri tem) bistvene nabrekle mišice ali kaj drugega? :)

    OdgovoriIzbriši
  4. Tista praba old school akcija, ki jiih dane dela samo še Sylvester Stallone

    Lp

    OdgovoriIzbriši
  5. Ok, zdaj sem film dejansko pogledala in lahko komentiram naprej. Načeloma mi je film dal to kar sem pričakovala. Mi je všeč, da Stallone ne gre spet enega pozitivca. Pa njegove tetovaže so mi všeč. To bi bilo pa to. Zgodba se mi zdi čisto premalo dodelana, sploh tisto s tetovažami od prostitutke in čere, vici se mi zdijo tko bolj napol povedani. Ampak tisto, kar mi je pa popolnoma nedoumljivo je pa to, da je skoraj popolnoma skopirana scena iz Eastern Promises, ampak to tako da je brezvezna - Viggo je vsaj upal biti nag haha. Film, da ga pogledaš enkrat in sproti pozabljaš, da si ga videl in za kaj gre.

    LP
    Domenique

    OdgovoriIzbriši