30. jul. 2013

The Purge (2013)

IMDb | YouTube | moj vtis: ●●●○○○○○○○

Ameriški scenarist James DeMonaco ni ravno najbriljantnejši avtorski um Hollywooda; napisal je recimo dialoge za komično dramo Jack (1996) z Robinom Williamsom (eden tistih manj posrečenih Coppolovih projektov), za spoznanje bolj domišljeni kriminalni triler The Negotiator (1998) in za mlačni rimejk Carpenterjevega kulta Assault on Precinct 13 (2005). Nič posebej izvirnega, kar zadeva zgodbe. V svojem režijskem prvencu Staten Island (2009) je poskrbel za solidno kriminalno dramo, ki je sprožila razmeroma mešane odzive, a tudi tokrat ni serviral filmografskega presežka.



V svoji drugi seansi na režiserskem stolu (z Ethanom Hawkom sta že kar redna sodelavca) je po lastnem scenariju v banalnosti in absurdnosti pak prekosil samega sebe. Prinaša nam distopično pripoved o Ameriki v bližnji prihodnosti (oz. leta 2022), kjer so pod novo, zasebno državno administracijo za eno noč (oz. 12 ur) v letu dovoljeni zločini, tudi umor ali linčanje ali karkoli drugega — kot nekakšen "očiščevalen" katarzičen družbeni obred, med katerim lahko ljudje sprostijo svoja nasilna in uničevalna nagnjenja, ki so jih kot vzorni državljani sicer potlačili in zatajili, to pa jim povzroča frustracije. Da si lahko ljudje v tako urejeni obliki socialnega konsenza dajo duška, je menda celo "rešilo" državo pred zločinskimi vali in naraščajočim kriminalom, spodbudilo je gospodarstvo in zmanjšalo brezposelnost ter civilizacijsko paradigmo popeljalo na višjo raven. Kdor se nočnega klanja in vsesplošne ulične morije noče udeležiti, se mora pač zavarovati. Še najbolje se je utrditi v lastni hiši (nikomur ne pade na pamet, da bi denimo raje kam odpotoval), opremljeni z vrhunskim varnostnim sistemom. James Sandin (Ethan Hawke) je obogatel prav s prodajo takih varnostnih hišnih oklepov in verjame v družbeno koristne plati "očiščenja", četudi se ga z ženo Mary (Lena Headey) ne udeležujeta. (Ker "ne čutita potrebe po tem", kakor James razloži najstniškemu sinu.) Vsaj do večera, ko se po spletu okoliščin v njihovo hišo zateče temnopolti ubežnik pred eno od mnogih bogataških morilskih skupin, ki pustošijo po mestu, in bo moral James hočeš nočeš reševati lastno družino.

Da ne bo nesporazuma: koncept zamika nejevere mi je kristalno jasen. Če kdo ne ve: to pomeni, da je lahko zgodba še tako za lase privlečena in nerealna — a vsaj znotraj lastnega filmskega konteksta deluje logično in smiselno, odzivi likov so prepričljivi in poistovetljivi, v paralelno arhetipsko dimenzijo preslikana pripoved pa tematsko učinkuje kot cinična satira in opozarja na določene simptome sodobne družbe. No, zadnji DeMonacov film ne premore niti kančka tovrstne substance.
Aham, The Purge je kljub nori ideji sprva le še en film o družini, ki jo začnejo terorizirati psihopati, se pravi, kliše, ki ne ponudi čisto nič novega. Vse do trenutka, ko v bajto prikorakjo sosedje familije Sandin. Takrat The Purge postane prekleto dober, napet, izviren in zajeban film. Ali kot sikne mama Mary: “We are gonna play the rest of this night in motherfuckin peace.” Epski moment, tudi malo kasneje, ko Mary v mizo zabije glavo sosede Arije Bareikis. Če je ne bi ona, bi jo jaz, jebemti. The bitch deserved it. —Iztok



Saj vem: po napovedniku sodeč bi kdo sklepal, da gre za moralko o relativiziranju upravičenosti nasilja ali celo bibličnega načela povračila "zob za zob" oz. razpredanje o legitimnosti uporabe sile v smislu "kdor je brez greha, naj vrže prvi kamen". Nič takega, na žalost. Če kdo meni, da bo priča satiri o prvinskih človekovih vzgibih Gospodarja muh (1963), kontroverzni študiji nasilja in etike kultne Kubrickove Peklenske pomaranče (1971) ali groteskni prispodobi o preživetvenem nagonu Batoru rowaiaru (2000), se je takisto krepko uštel. Deležen bo zgolj stupidno poenostavljenega, infantilnega skrpucala, osnovanega na ridikulozno zgrešeni ideji (zadnje čase se to dogaja čedalje pogosteje), s smešno predvidljivo in celo dolgočasno razvlečeno, redundančno dramaturško nitjo, neumnimi liki, neartikuliranimi igralskimi nastopi in sirastimi dialogi (zaradi česar gledalcu kratkomalo dol visi za vsakogar v filmu oz. si kvečjemu želi čimprejšnje smrti protagonistov, zato da bi se idiotska farsa že končno zaključila) ter razvodenelim sklepom, ki slednjič izzveni v nepovezan in docela nesmiseln epilog. Sicer se trudi s stereotipno metaforo o zavisti in socialno (ali rasno) pogojeni človekovi zlonamernosti oz. z družbenim komentarjem o moralnem prepadu med revnimi in bogatimi, a na celi črti pogrne tudi pri tem.

Film s skromnim proračunom treh milijonov je v blagajne kinodvoran do tega trenutka prinesel več kot 76 milijonov zelencev. Hm. Ali se je vsemu svetu dokončno zmešalo, ali pa sem samo jaz čuden; tudi to je vsekakor mogoče. A nikar si te neznosne bedarije ne oglejte v kinu (pravkar se vrti v Koloseju), še raje pa sploh ne. Škoda časa in zdravja sinaps čelnega režnja. Bili ste opozorjeni.

11 komentarjev:

  1. Khmm... Ta je bil v načrtu, upal sem na višjo oceno. Najbrž ga bom spustil.

    OdgovoriIzbriši
  2. Moji oceni lahko prišteješ magari še dve prizanesljivi piki (recimo samo zaradi Lene Headey), pa ga lahko še vedno mirno izpustiš, IMHO.

    OdgovoriIzbriši
  3. Vse prepogosto mi podereš vse užitke pred ogledom :D

    Sorry, ampak meni se trailer zdi naravnost sijajen. Pričakoval sem vsaj soliden film. :S

    OdgovoriIzbriši
  4. Oglej si ga (vrti se v kinih), pa boš videl. Me zanima. Čisto možno, da se ti bo še vedno zdel soliden. :)

    OdgovoriIzbriši
  5. Ah ne. Te pa dovolj dolgo berem, zato vem, da bo dovolj, ce pocakam na dostojno kopijo.

    OdgovoriIzbriši
  6. Nene, tale vtis je čisto na mestu. Ideja in trailer sta zanimiva, film pač ne. Po dobrem mnenju o filmu s strani prijateljev sem malce podvomil v mojo presojo, tako da hvala Filmoljub za dokončno potrdilo.

    OdgovoriIzbriši
  7. Ideja je zanimiva v smislu najstniške fascinacije nad upravičenostjo nasilja, kot če bi se recimo na kakšnem pijanskem žuru zadeti srednješolci pogovarjali: "Ej, a ne bi bilo kul, če bi lahko za en dan na leto koga nekaznovano ubil?" Vendar je taka ideja nesmiselna in enostavno ne pelje nikamor -- kar ta film po mojem tudi lepo prikaže.

    OdgovoriIzbriši
  8. Saj, po eni strani so si ustvarjalci sami krivi, kaj pa zraven tiščijo holivudsko zvezdo … Kajti zaradi Hawkeja, film mnogi jemljejo preresno in ne kot nadrealistično družbeno satiro (velik poudarek na vsem). Jasno je, da je situacija skrajno nerealna in to režiser po mojem niti ne skriva – zato tudi tisti over-the-top prizor s sekto ali mladež z maskami. Še najbolj je na mesto referenca z japonskim kultom, z ostalimi je primerjava nesmiselna. Kvečjemu s Smithovim filmom Red State, ali pa Behind the Mask, Series 7 in Population 436. Torej, s tipičnim nizkobuđetnim trash izdelkom, kjer niso zgodbe niti malo »življenjske«, liki so nesimpatični, situacije pa privlečene za lase itd. Gre le za idejo, ki jo v film preneseš kar se da poceni. Pretiravanja zaželena, pač … Kot že rečeno, brez Hawkeja in z manj hypa, bi film lahko postal tudi kult. IMHO :)

    OdgovoriIzbriši
  9. Vse to razumem -- razen ideje, ki je preprosto absurdna in nesmiselna. Zato se tudi ne strinjam, da bi bil tak film lahko kult, ker enostavno nima snovi, iz kakršnih nastanejo kulti. IMHO.

    OdgovoriIzbriši
  10. No, lepo. Na koncu res nisem več vedel ali sem jaz kaj spregledal in je film dejansko res nekaj posebnega, da je folk takole popadal nanj ali pa je publika danes res pomilovanja vredna, da kupi tako zgodbo. Meni se namreč že sam koncept zdi popolnoma zgrešen in za lase privlečen. Tudi če že hočeš prikazati neke socialne razmere/stanje s filmom, se moraš držati neke meje.
    In guess what - The Purge 2 is currently in development :)

    OdgovoriIzbriši
  11. Mislim, da ljudje padajo na provokacije -- ampak tudi provokacija naj bi imela kakšno logično in zaokroženo vsebino. Odprtih in nerešenih (družbenih, psihosocialnih, civilizacijskih, moralnih) vprašanj o tem, zakaj za boga naj bi ljudje za eno noč prosto morili in pustošili po državi in zakaj naj bi to rešilo vse njihove probleme, pa je toliko, da jih nima smisla niti naštevati.

    OdgovoriIzbriši