22. jul. 2013

The Town (2010)

IMDb | YouTube | moj vtis: ●●●●●●○○○○

Ben Affleck je gotovo nadvse spodoben režiser; to je pokazal že v svojem odličnem celovečernem prvencu Gone Baby Gone (2007), posnetem po knjižni kriminalki Dennisa Lehana (Mystic River). A po drugi strani je tudi Michael Bay tehnično in vizualno spreten filmski ustvarjalec, tega nihče ne zanika; tisto, kar ga pesti, so kvečjemu njegove zgodbe in liki v njih, primerni za duševno izzvane osemletnike. Zato se čudim kritikom in globalnemu občestvu, ki so večino umotvorov izpod Affleckove taktirke odtlej sprejeli s kar največjo mero prizanesljivosti in jih kovali v nebo kot čisto cineastično zlato. Suverena režija (po mojem skromnem mnenju) privzeto še ne pomeni tudi celostno dobrega in trajnega filma; tisto, kar sam tozadevno visoko cenim, je namreč predvsem zgodba.



Scenarij Bena Afflecka, Petra Craiga ter Aarona Stockarda (prirejen po literarni predlogi romana Chucka Hogana Prince of Thieves) se mi baš ne zdi huronsko izviren, brez zamere. Pravzaprav težko razumem, kako malo recenzij omenja njegovo zdaleč najočitnejšo pomanjkljivost: da je namreč tematska in celo vsebinska kopija legendarnega Mannovega krimi-trilerja Vročina (1995) — ki se že sam zgleduje po marsikaterem lahkotnejšem heist predhodniku (tipa Point Break), med njimi nekaterimi tudi Mannovimi (Thief, serija Crime Story, L.A. Takedown). Opažam, da večine gledalcev ta vidik ni zelo motil; mene je pak zbodel, sorči, saj njegovi prizori in kadri, ki povečini presegajo običajne tarantinovske poklone ter interne sarkazme (Reservoir Dogs), delujejo kot prežvečeni stereotipi in že videni, standardni motivi. Profesionalna skupina prekaljenih in brezhibno organiziranih zlikovcev; vnaprej pripravljene, ambiciozne tatvine po naročilu; nevarna hoja po robu zakona in družbe; relativnost legalnega in subjektivnost meril za presojo zakonitosti; vprašljive in kriminalnim akterjem slične metode varuhov zakona ter njihovo izsiljevanje ene/ga od vpletenih, da bi izdal/a preostale; arhetipski "zadnji podvig pred upokojitvijo", ki se kajpak izjalovi; težaven disident v skupini, ki "nikakor ne more nazaj v ječo" in bo raje tvegal smrt v toči policijskih krogel; zapeljiva fatalka, ki junaka vsaj začasno odvrne od zločinskih pohodov; avtomobilski pregoni po ulicah velemesta in hitrostrelski obračuni sredi belega dne; tehtanje gole človečnosti in preizkušnja dolgoletnega prijateljstva na rovaš izkupička; nezmožnost izhoda iz začaranega kroga pričakovanj ter načina življenja kriminalnega podzemlja — ustavite me, ko bo kaj, česar še nismo videli.



Kakorkoli: tisto, kar film rešuje, so (razen dinamične dramaturgije in napetega dogajanja) predvsem všečno prepričljive igralske predstave in razmeroma avtentičen, surov prikaz razmerij med zločinskimi liki. Izkaže se vselej zanimivi Jeremy Renner (nominacija za oskarja), tudi sam Affleck sploh ni tako napačen in Rebecca Hall (Vicky Cristina Barcelona) je osvežujoče nevsiljivo čedna; omeniti gre še veterana Peta Postlethwaita (In the Name of the Father, The Usual Suspects) v njegovi predzadnji vlogi (januarja 2011 je umrl za rakom) in enako prepričljivega Chrisa Cooperja v manjši stranski vlogi. Vezi med protagonisti, njihove relacije in stvarna interakcija so tisto, kar film privzdigne nekoliko nad povprečje sodobnih heist kriminalk — kljub oportunistično nedorečenemu in za moj okus vendarle preveč pozitivnemu, (nerealno) idealističnemu epilogu.

2 komentarja:

  1. Kaj pa vem, mene pa koketiranje s Heatom niti ni tako motilo. Dober, nadpovprečen izdelek, ki dobro umesti vse te like, okolje in motiv. Morda bi ob drugem ogledu pokazal res manj navdušenja, ampak spomnim se, da mi je bil tedaj več kot soliden. In Ben Affleck dejansko je dober režiser, sedaj ima pa že kar nekaj konkretnih naslovov za pasom.

    OdgovoriIzbriši
  2. Kot rečeno: film je zelo soliden, režija suverena, igralski nastopi odlično. Zgodba pa je mene zmotila, žal, in tudi konec nikakor ni popravil tega vtisa.

    OdgovoriIzbriši