10. okt. 2013

This Is the End (2013)

IMDb | YouTube | moj vtis: ●●●●●●●○○○

Kanadski scenarist in producent komedij Evan Goldberg ter njegov rojak Seth Rogen v uspešni navezi sodelujeta vsaj od filmov Knocked Up (2007), Superbad (2007) in Pineapple Express (2008), pa do novejših projektov The Green Hornet (2011) in 50/50 (2011), če nekaterih skupnih televizijskih podvigov pri animiranih Simpsonovih in šovu Da Ali G (2003) ne omenjamo. (V vseh filmih nastopi kdo iz kroga njunih glumaških znancev, npr. Paul Rudd, Jason Segel, Jay Baruchel, Jonah Hill, Bill Hader, Craig Robinson, Michael Cera, Christopher Mintz-Plasse, James Franco, Danny McBride idr.) Kot soscenarista sta se nazadnje preizkusila še pri mlačno sprejeti akcijski sci-fi komediji The Watch (2012), v letu 2013 pa sta slednjič družno nastopila še kot režiserja tukaj opisane komične farse — ki pa je naletela na spodbuden odziv in bila deležna pozitivnih kritik.

Tudi sam priznam: česa tako zabavno odbitega pa še ne. (Ali vsaj že zelo dolgo.) Zadnje čase mi uspeva lotiti se ogledov novejših filmov brez pretiranih vnaprejšnjih pričakovanj ali zavajajočih informacij in tak pristop se (mi) skoraj vedno obrestuje. Tudi tokrat se je.

Zgodbo odpre srečanje starih kanadskih prijateljev Setha Rogena in Jayja Baruchela (vsi sodelujoči igrajo sami sebe), ki sta se v zadnjih letih nekoliko oddaljila in Jayjev prihod v Los Angeles je lepa priložnost za ponovno utrditev prijateljskih vezi. Seth zdaj ima kopico novih holivudskih prijateljev, ki jih Jay ne prenaša najbolje. Za razliko od amerikaniziranega Rogena je Baruchel pravi Kanadčan, ki mu celotna holivudska scena gre rahlo na živce in prav zato mu najbolj ne diši Sethov predlog, da se zvečer odpravita na veliko zabavo, ki jo v svoji novi hiši organizira James Franco. Na koncu se vendarle razplete po Sethovih željah in Jay nejevoljno pristane na druženje s holvudskimi zvezdniki, med katerimi je nekaj ljudi, ki ga po njegovem prepričanju prikrito sovražijo. Jay na vrh lestvice sovražnikov postavlja Jonaha Hilla, toda Seth je prepričan, da bo njegov kompanjon po tej zabavi domnevne sovražnike videl v drugačni, bolj prijateljski luči. Zabava je velika in bučna, mize so polne različnih opojnih sredstev in psihoaktivnih substanc in sprva nihče razen Jayja ne opazi znamenja bližajoče se apokalipse. —Goodfella

V svojem zmernem cinizmu sem pričakoval ceneno (meta)komedijo absurda, predvidljivo sarkastične konverzacijske spopade, iz roke posneti prežvečeni pripovedno-vizualni slog podžanra najdenih posnetkov ali kaj podobnega — dobil pa presenetljivo solidno produkcijo, prepričljivo apokaliptično CGI scenografijo in zloveščo atmosfero (čeprav se večina zgodbe odvije znotraj zidov Francove hiše) ter duhovito (samo)ponižujoče in (samo)ironične igralske nastope (z izjemo kr neki lika Emme "Hermione" Watson, ki je neprepričljiva in v kakršnemkoli kontekstu popolnoma odveč), ki še zdaleč niso videti kot neposrečena improvizacija (čeprav je več prizorov menda nastalo spontano). Jasno, da je vse skupaj gromoglasna zafrkancija ter huronski črnohumorni preplet insajderskih hollywoodskih šal, obračunavanja s stereotipi vzajemne percepcije igralskih kolegov in njihove javne podobe, satirične obdelave celotne filmske panoge in komičnega žanra (ki je s čedalje manj izvirno podobo pri Američanih že nekaj let v mučni ustvarjalni krizi), nesramnih straniščno-seksualnih dovtipov (nenavadno veliko se jih nanaša na moški ud in daje slutiti, okrog katerih vprašanj se vrtijo govorice in zakulisne čenče med hollywoodsko srenjo) in politično nekorektnih samoreferenčnih namigov — a iz nekega razloga (mi) celota deluje zaokroženo, nadvse zabavno in osvežujoče drugačno. To je konec je z žanrskim subtekstom predvsem prispodoba nujnega zatona neke filmske dobe in kritični odraz potrebe po alternativi; četudi tako, da morajo igralci neusmiljeno briti norce iz samega sebe. (Mimogrede: kar docela neduhovitemu Adamu Sandlerju z retardiranim humorjem nikakor ne uspeva, pri kanadskem dvojcu Goldberg-Rogen deluje inteligentno in zabavno.)



Nenavadna parodična farsa s proračunom 32 milijonov je ustvarjalcem (do zdaj) prinesla štirikratno vsoto in jo lahko štejemo za sila uspešno. Za razumevanje vseh internih šal je verjetno dobro vsaj nekaj malega poznavanja filmografije vpletenih glumačev in njihovih relacij; komur igralska zasedba (in njena tipična sorta humorja) ni všeč ali je celo ne pozna, mu nemara tudi film (kljub prijetni minutaži poldruge ure) ne bo pogodu. Soglašam z mnenjem blogerskega kolega na Filmskem kotičku ter priporočam ogled na domačem zaslonu, v prijateljski družbi ljubiteljev tovrstnih komedij in čim bolj sproščenem vzdušju.

5 komentarjev:

  1. Tudi mene je (celo na lastno začudenje) pozitivno presenetil. Pričakoval sem namreč neko generično pothead komedijo, a dobil veliko več. Zabavno!

    OdgovoriIzbriši
  2. Kar solidno. Čeprav me je na koncu skoraj minilo, ko sem videl, kdo so glavne glasbene zvezde v nebesih :D

    BTW1 - odkrit secret cameo, tukaj: http://img96.imageshack.us/img96/1870/pv9p.png

    Sam Rockwell?

    BTW2 - hvala za link.

    OdgovoriIzbriši
  3. Najboljša vloga Channinga Tatuma ever. :)

    OdgovoriIzbriši
  4. To na nikakor. Njegova najboljša vloga je v Magic Mike (2012). :slin_slin:

    OdgovoriIzbriši
  5. Haha, no, se strinjam s slin-slin, dečko ima potencial v pornobranži. ;)

    OdgovoriIzbriši