31. jan. 2014

All Is Lost (2013)

IMDb | YouTube | moj vtis: ●●●●●●●●○○

Starejši neimenovani možakar popolnoma sam (tako kot naš slavni rojak Jure Šterk)* z 12-metrsko jadrnico pluje okrog sveta. Nepričakovani trk s plavajočim ladijskim kontejnerjem povzroči luknjo prav pri radiu in navigacijskih inštrumentih ter hipoma onesposobi vso elektroniko. V plovilo začne vdirati voda in čeprav starec za silo zakrpa zevajočo poškodbo steklenih vlaken, že naslednja nevihta vnovič napolni notranjost z morsko vodo, razen tega polomi tudi jambor in skorajšnji potop je neizogiben. Ostane mu le še napihljivi rešilni čoln in upanje, da ga bo v mednarodnem pasu komercialnih plovil opazila kakšna tovorna ladja na redni liniji, sicer mu sredi neskončnih prostranstev Indijskega oceana grozi gotova smrt. A v boju z naravo so dandanes še tako samoumevne možnosti včasih sila nepredvidljive in nezanesljive. Se bo z golo voljo do preživetja in iznajdljivostjo lahko izognil neizbežni usodi?

Alegoričen in simbolno poln film seveda ne govori le o starcu, ki se izgubljen v neskončnem morju bori z lastnim koncem, pač pa gre za veliko več. Po eni strani ga lahko interpretiramo kot glas starejše generacije, ki je sredi razburkane družbe, sredi egocentričnih in vase zagledanih ambicioznih povzpetnežev, prepuščena sama sebi. Kaj danes preostane ostarelemu upokojencu? Boj in kljubovanje ali ravnodušno čakanje na boljše dni? Konkretni starec se usodi le nasmehne, zaviha rokava in začne kovati lastno srečo. Sam pa sem se nekoliko igrivo poigraval tudi z naslednjo simboliko: recimo, da je usodni kontejner prišel iz Kitajske. Kitajski kontejner poškoduje jadrnico, simbol ameriškega kapitalizma. Ta simbol ameriškega kapitalizma se začne potapljati. Zakaj starec? Je starec simbol starega ameriškega gospodarstva? Je starec alegorija boja proti uničujočemu kitajskemu gospodarstvu, torej vitalni, aktivni del populacije z razumom in modrostjo starega kapitalizma, ki ne bi dovoljeval kitajske (azijske, ruske) premoči? —PaucStadt


Priznam, da me je brezkompromisno realistična in sijajno stilizirana pomorska minimalka (skoraj brez dialogov, le z ekspresivnostjo protagonista) mladega ameriškega scenarista in režiserja Jeffreyja C. Chandorja (Margin Call) nenadejano pretresla do obisti. Ne zato, ker prikazuje kaj nedoumljivo strašnega in nerazumljivega, ampak ker se vedno vnovič čudim, kaj je mogoče doseči z neustrašno umetniško vizijo strastnega filmskega ustvarjalca in s karizmatično prezenco (odlično izbranega) glumaškega veterana, kakršen je Robert Redford. Največji podvig se (mi) zdi prav to: v osrednjem liku niti za trenutek ne vidimo (zgolj) zvezdniškega Redforda — očarljivega izobčenca iz kulta Butch Cassidy and the Sundance Kid (1969), domiselnega prevaranta iz Žela (1973), zapeljivca iz Velikega Gatsbyja (1974), vladnega agenta v Treh kondorjevih dnevih (1975) in preiskovalnega novinarja v aferi Watergate v Vseh predsednikovih možeh (1976), skrivnostnega pustolovca v Moji afriki (1985), kvartopirca v času kubanske revolucije v Havani (1986) in tako naprej (če govorimo o njegovih igralskih nastopih), — temveč sočutno stvarnega, arhetipsko poistovetljivega, ranljivega starega moža v boju zoper neprizanesljivo, brezčutno naravo, iščoč lastno neuklonljivost, psihično in telesno moč, vztrajnost ter prvinsko voljo do življenja. Pretanjena zgodba Vse je izgubljeno je intenzivna, magnetično osebna drama o najosnovnejših človeških vrlinah, ki z ironičnim prikazom majhnosti in nepomembnosti posameznika mimogrede ošvkrne hinavsko varljivost materialistično-kapitalistične paradigme sodobnega sveta, s posrečeno dvoumnim epilogom pa se slednjič dotakne še intimne duhovne dimenzije.

Film je bil nominiran za oskarja za montažo zvoka in zlati globus za (edino) moško vlogo, za glasbeno podlago pa je to odličje tudi prejel, kot tudi mnoge druge prestižne filmske nagrade. Inventivni in pogumni J. C. Chandor se je nedvomno še enkrat izkazal.
* Op. Jure Šterk (roj. 1937). Pri svojih podvigih je petkrat padel v morje, štirikrat je izgubil ali resno poškodoval krmilo, petkrat je tudi resneje nasedel, a je vedno rešil jadrnico brez tuje pomoči. Decembra 2007 se je odpravil na jadranje okrog sveta z začetkom in koncem na Novi Zelandiji. Prek radijske povezave se je zadnjič oglasil 1. januarja 2009, 27. januarja pa so njegovo jadrnico opazili poškodovano in navidez zapuščeno v Indijskem oceanu okoli 1000 milj pred obalo Avstralije. Tri mesece kasneje so jadrnico našli 500 milj bolj jugovzhodno, vendar njega ni bilo na krovu. Šterk tako še vedno velja za pogrešanega. (vir: Wikipedija)

1 komentar: