16. jan. 2014

Epic (2013)

IMDb | YouTube | moj vtis: ●●●●●●○○○○

Just because you haven't seen something doesn't mean it's not there.

Ameriški pisatelj, ilustrator, scenarist in producent William Edward Joyce se že lep čas ukvarja (tudi) z animiranimi projekti. Po njegovi zgodbi Dan z Wilburjem Robinsonom (A Day with Wilbur Robinson) je nastala Disneyjeva animiranka Meet the Robinsons (2007), kot konceptualni umetnik je ustvaril nekatere like pri Pixarjevih Svetu igrač (1995) in Življenju žuželk (1998), po njegovi zbirki mladinskih povesti Varuhi otroštva (The Guardians of Childhood) se je rodila animiranka Rise of the Guardians (2012), napisal pa je tudi zgodbo za Robote (2005) v produkciji Blue Sky Studios in režiserja Chrisa Wedga (Ice Age). Drugo večje sodelovanje s slednjim je nazadnje prineslo Skrivnostne varuhe gozda, izdelane po Joyceovi ilustrirani pripovedi Listniki in junaške žuželke (The Leaf Men and the Brave Good Bugs) ter prav tako v animaciji Studiev Blue Sky.



Razen hudomušno ironičnega (izvirnega) naslova — ki z "epskostjo" seveda cilja na to, kako so lahko tudi najmanjše in najbolj nevidne stvari pomembne (ter celo odločilne), — animiranka bolj kot kakšno pripovedno prelomnico prinaša zares dovršeno animacijo, sijajen spoj fotorealizma in stilizirane stripovske estetike. Eden vizualno najlepših projektov Studiev Blue Sky je približno ob boku Robotov (2005) za zdaj na dnu lestvice njihovih najuspešnejših animirank, kjer močno prednjači celotna franšiza Ledena doba, živopisano muzikalični Rio (2011) pa se je znašel nekje v sredini. Kar zadeva zgodbo, motive in sporočilno vrednost, to niti ni tako presenetljivo: arhetipski boj dobrega in zla oz. sil rasti in plodnosti (drobni gozdni vojščaki listniki) zoper sile trohnenja in propada (tj. gomazeči barjani) ne prinaša česa revolucionarnega ali satirično izvirnega, a pomenljivemu naravovarstvenemu podtonu tudi ni mogoče veliko očitati; no ja, morda kvečjemu malce politične korektnosti in enostranskega prikaza "dobrih" ter "zlih", saj je v naravi umiranje enako pomembno kot nova rast. Zasnova je razmeroma premočrtna, obvezni so motivi družinskih vrednot in stereotipi mladostniškega uporništva, za nameček je tukaj še kopica razbremenjujoče komičnih stranskih (sidekick) likov, ganljiva prispodoba o neuničljivosti naravnih ciklov, spevna glasbena podlaga in sila dinamična zgodba z oko rosečo vizualizacijo — dovolj za kratkočasno preživetje poldruge urice za najmlajše. (Slovenska sinhronizacija je več kot spodobna.) Starejši pa naj za malce globlje ekološke, moralne in civilizacijske podtone raje izberejo kakšno od kultnih risank največjega mojstra vseh mojstrov vseh časov, Hajaa Mijazakija.

Ni komentarjev:

Objavite komentar