24. jan. 2014

Escape from New York (1981)

IMDb | YouTube | moj vtis: ●●●●●●●●○○

You go in, find the President, bring him out in 24 hours, and you're a free man. —24 hours, huh? —I'm making you an offer. —Bullshit. —Straight just like I said. —I'll think about it. —No time. Give me an answer. —Get a new president! —We're still at war, Plissken. We need him alive. —I don't give a fuck about your war, or your president. —Is that your answer? —I'm thinking about it. —Think hard.



Eden največjih filmskih kultov iz osemdesetih in eno mojih grešnih zadovoljstev iz mladosti je razen Noči čarovnic (1978) verjetno tudi najslovitejši (ter blagajniško najuspešnejši) film ameriškega mojstra žanrskih B-klasik Johna Carpenterja. Kot običajno je legendarni režiser napisal tudi scenarij in glasbo zanj ter razen bolj ali manj stalne igralske zasedbe (tedanja bujno prsata soproga Adrienne Barbeau, Donald Pleasence, Tom Atkins, Frank Doubleday) angažiral nekatera slavna imena velikih platen, med njimi kavboja ledenega pogleda Leeja Van Cleefa (Bob Hauk), veterana Ernesta Borgnina (Cabbie) in po Osmem potniku (1979) priljubljenega Harryja Deana Stantona (Harold "Brain" Hellman). Film v produkciji njegove večkratne sodelavke Debre Hill (1950—2005) je zahteval do tedaj najvišji Carpenterjev proračun, 6 milijonov, samo doma pa jih je potem tisto poletje pridelal več kot štirikrat toliko. Le dve leti poprej je Pobesneli Max (1979) sprožil vnovičen trend postapokaliptičnih žanrskih minimalk, Carpenter pa je k posrečenemu distopičnemu prikazu (tedanje) bližnje prihodnosti dodal še pridih kiberpanka (menda je služil za navdih Williamu Gibsonu, avtorju poznejšega Neuromancerja) in ščepec družbene kritičnosti; utelešene v ksenofobičnem namigu o zidu okrog Manhattna kot prepreki pred neželjenimi prišleki (otok Liberty Island pred obalo New Yorka je bil med letoma 1892 in 1954 ena od vstopnih točk za priseljenske valove) ter satirični prispodobi o socialni razklanosti in politični sprevrženosti sodobnega sveta. Razen tega je bil film pomembna odskočna deska za tedaj 30-letnega Kurca Rasla, ki se je z vlogo ciničnega dolgolasega slaboritnika z očesno prevezo (ki je bila njegova ideja) skušal izkopati iz svojih dotedanjih disneyjevskih likov in mladinskih televizijskih serij; že leto pozneje sta s Carpenterjem vnovič sodelovala pri nič manj kultnem Stvoru (1982), po tistem pa še v hudomušno akcijskih Težavah v kitajski četrti (1986), in poslej je Russell lahko izbiral vloge visokega ranga.



Carpenterjevi umotvori so nostalgičen opomnik določenega obdobja sveže žanrske pripovedi in prijetna relikvija avtorsko zaznamovanega filmskega ustvarjanja. Danes kajpak vem, da so njegove zgodbe čistokrvni šund in njegovi liki stripovsko karakterizirani, a z brezčasnimi arhetipi in posrečenim zamikom nejevere mu je nekako uspel univerzalen cineastični poklon tradiciji neodvisne kinematografije iz časa, ko so bili filmi še umetnost v domeni izvirnega, provokativnega in zabavnega. Nekaj podobnega je v obliki samoironične referenčne podobe (po mojem skromnem mnenju) šele veliko pozneje uspelo le še Quentinu Tarantinu. (Dotični pa je leta 1996 dobil nadaljevanje Pobeg iz Los Angelesa, ki je bolj kot kaj drugega mlačna in le zmerno duhovita samoparodija.)

You going to kill me, Snake? —Not now, I'm too tired. Maybe later. —I've got another deal for you. I want you to think it over while you're resting. I want to give you a job. We'd make one hell of a team, Snake. —The name's Plissken.

4 komentarji:

  1. Ja ja, tole čisti kult. Nasploh je Carpenter meni eden izmed najljubših režiserjev. Njegovi filmi imajo dušo, jajca in cheese.

    OdgovoriIzbriši
  2. Hehe lih danes sem brskal po filmografiji Carpenterja, saj sem gledal ta novejši The Thing prequel in me je zanimalo če je imel kaj pri stvari tudi sam Carpenter, saj mi je njegova verzija iz 1982 še vedno najljubši horror film. Pa tudi zanimalo me je če ima človek še v današnjih časih kakšne filme v delu.

    Escape from New York je tudi eden filmov moje mladosti, ki je vsekakor prepletena s vsemi zgoraj naštetimi filmi. Od smešnega nadaljevanja Pobega iz LAja pa mi vedno pride najprej v spomin scena surfanja in priceless pogled Buscemija, lol.

    OdgovoriIzbriši
  3. nekoliko preveč se vleče, but still hella' good

    OdgovoriIzbriši
  4. Itak, čisti kult, verjetno ena najboljših akcijskih zadev nasploh. Zanimivo je, da ima film dejansko zelo dosleden in smiseln dramaturški lok, vizualizacija pa je za takšen nizko-proračunski izdelek naravnost osupljiva, za piko na i pa imamo še tisto značilno Carpenterjevo glasbeno podlago. Mi je pa osebno Carpenterja izredno škoda, saj ga po njegovih zadnjih umotvorih niti njegova fanovska baza ne jemlje več resno, sicer pa sem verjetno edini, ki je užival v Ghosts of Mars.

    P.S. Lepa slika Carpenterja in Debre Hill, zadnja naj počiva v miru, Carpenter pa naj nekje pobere kamero in se vrne na režiserski stol.

    OdgovoriIzbriši