11. jan. 2014

Escape Plan (2013)

IMDb | YouTube | moj vtis: ●●●●○○○○○○

Veste, kljub večnemu nerganju nad režiserji tipa Michael Bay v resnici nimam nič proti njihovim izdelkom (oz. mi je zanje malo mar), saj kaže pri vrednotenju slednjih (če seveda odmislimo oportunistično trendovsko naravnanost v finančni izplen) vselej upoštevati ciljno skupino — in Zalivski Miha pač z velikim veseljem snema filme, namenjene manj brihtnim enajstletnikom. S tem nočem biti (pretirano) ciničen, saj je sodeč po končnem rezultatu na platnu to pravzaprav (A) kristalno jasno, in (B) režiser sam je to od nekdaj tudi odkrito priznaval. Dočim se mi pri projektih in nastopih Silva Žrebca sicer svita, da skuša Sly (s smešnimi zvezdniškimi kombinacijami franšize The Expendables) iz naftalina vleči koncepte tretjerazrednih akcijad iz osemdesetih in na vsak način dokazovati, kako je tovrstni žanr tako ali tako vedno bil skrajno brezmožganski (kot da bi bilo to kaj dobrega), s sila trapastimi zgodbami, nesmiselnimi zapleti in motivi, docela nekarakteriziranimi liki oz. živečimi-in-hodečimi stereotipi ter neznostno plitvo celostno podobo, zaudarjajočo po četrt stoletja stari pokovki — le da ne vem, komu natanko naj bi bile tako obujene relikvije namenjene. Tistim, ki so se že v osemdesetih in devetdesetih od srca režali debilizmom tipa Cobra (1986), Over the Top (1987), Cliffhanger (1993), Demolition Man (1993) in podobnim skrpucalom? Že mogoče; če bi namreč taista publika odtlej mutirala v sedemletnike z Downovim sindromom, a se verjetno (pri vseh) to vendarle ni zgodilo.
Jp, The Expendables je bil vaja za Escape Plan, kar se druženja Stallonea in Schwarzeneggerja tiče. Zdaj sta končno dobila popolnoma svoj film, na katerega sta čakala skozi celo kariero. Ideje so bile, toda scenariji so bili večino časa precej neumni, zato sta odlašala in odlašala. [...] Stallone in Schwarzenegger (ko govori nemško, je enkraten) sta še vedno face, sta rešitelja žanra, ki ga ni več, sta old school, ki ga današnja mladina žal ne šteka več, zato tudi tak skromen finančni izplen prvega vikenda. Zelo soliden film, primeren za ljubitelje pravih akcijskih junakov, ki jim verjamemo, da bi vse to, kar počnejo na filmu, lahko počeli tudi v resnici. Ocena: 7/10 —Iztok

Kakorkoli, scenarist (Kopps, Ondskan) in režiser (1408) švedskega rodu Mikael Håfström se očitno požvižga na generacijske in umske prepreke; skuša nas impresionirati s pajdaštvom geriatrične dvojice Stallone—Schwarzenegger (prvi šteje 67 pomladi, drugi je kakšno leto mlajši) v filmu, v kakršnem bi bila "v dobrih starih osemdesetih" soigralca recimo Michael Dudikoff in Steven Seagal. (Hura, juhej!) Torej gre pričakovati trde bicepse in hitre brce, neverjetno agilnost protagonistov ter odsotnost vsakršne logike in smisla. Prvo bi še nekako prenesel, z drugim se pri častitljivi starosti obeh mišičnjakov že malce težje sprijaznim, tretjega pa nikakor ne morem požreti. Da se nekdo preživlja kot macgyversko iznajdljivi vrhunski "strokovnjak za pobege" iz najstrožje varovanih in posebnih zaporov — no ja, recimo, če se že scenarista Miles Chapman (Road House 2: Last Call) in Jason Keller (Machine Gun Preacher, Mirror Mirror) nista mogla domisliti česa manj debilnega za spoznanje izvirnejšega. (V podobno otročji testosteronski begalščini iz ječe Lock Up leta 1989 smo imeli vsaj Donalda Sutherlanda.) Zakaj bi taka poklicna specializacija zahtevala grotesknega starčka Sylvestra, naphanega z botoksom in steroidi, sicer ne vem — ampak pustimo prepričljivost in avtentičnost, ki sta pri takih filmih itak samo v napoto. Kot tudi tematska rdeča nit in dramaturška doslednost, ki vijugata levo—desno med pripovednimi luknjami, in sramotno potrato nekoč zanimivih igralcev kot Jim Caviezel (The Thin Red Line, The Passion of the Christ), Vincent D'Onofrio (Full Metal Jacket, Men in Black, The Cell), Amy Ryan (Gone Baby Gone, Before the Devil Knows You're Dead) ali Sam Neill (The Hunt for Red October, The Piano, In the Mouth of Madness, Event Horizon). (Britanskega nogometnega srboriteža Vinnieja Jonesa bržčas nima smisla niti omenjati, saj v čisto vseh filmih igra natanko isti lik.) Izkrivljena družbeno-politična pristnost hodi z roko v roki z ridikulozno versko kvazi-satiričnostjo (allahu akbar, bitchez) in s seboj v latrino potegne še tisti kanček zabavnosti in kratkočasja, ki ju je včasih premogel vsaj Švarci, ko je še posrečeno (beri: samoironično) igral karikaturo samega sebe. Zdaj pa se je tudi dejansko (beri: patetično) spremenil vanjo.

p.s. Saj vem, verjetno sem spet pričakoval najmanj Shakespeara, zdaj sem pa razočaran. Aham.™ Oh, kakšen tepček sem, hi hi.

16 komentarjev:

  1. Z oceno si mi čist zbil moralo :)
    Imel sem ga v načrtu, a zdaj sem že v dvomih...
    Če bi bilo vsaj za 6/10.

    Upal sem, da je Hafstrom po katastrofalnem Obredu malo popravil formo.

    OdgovoriIzbriši
  2. Sedaj pa se boksarski dvoboj Sly - DeNiro pa bo veselje popolno :)

    OdgovoriIzbriši
  3. Upam, da je vsaj ena pika zaradi Slya in še ena zaradi Arnolda. Ker predvidevam, da temu ni tako, je potem realna ocena 6/10, tako da, dragi Goodfella, smo skupaj.

    OdgovoriIzbriši
  4. Po mojem ni. Ocena 6/10 se mi zdi realna recimo za Švarcijeve filme kot Commando ali Eraser, za nekatere tudi višja; medtem ko lahko temu smešnemu klišejskemu dolgčasu velikodušno namenim tudi 5/10, pa ne bo kakšne hude razlike.

    OdgovoriIzbriši
  5. Če ni jasno, da je Cliffhanger eden boljših akcijskih filmov devetdesetih, bog pomagaj. Renny Harlin obvlada. Pa še dober poklon Hitchcocku je. Demolition Man pa noro zabaven. Jebat ga, tako je to, če v filmih Sylvestra Stallonea iščeš Shakespearja.

    OdgovoriIzbriši
  6. SEND A MANIAC TO CATCH A MANIAC

    he's an old fashioned criminal, so we need an old fashioned cop

    OdgovoriIzbriši
  7. "Renny Harlin obvlada. Pa še dober poklon Hitchcocku je. Demolition Man pa noro zabaven."

    "Poklon Hitchcocku", ha ha, tale je pa res epska. :D Jebat ga, tako je to, če imaš merila sedemletnika.

    OdgovoriIzbriši
  8. Tudi Štefančič jih ima kot kaže :)
    http://www.mladina.si/97826/plezalec/

    OdgovoriIzbriši
  9. Aha, torej si od Štefančiča skopiral tisto o "poklonu Hitchcocku". Pa tudi v resnici razumeš, za kaj gre? S čim natanko se pokloni Hitchcocku? Pričakujem tvoje mnenje in argument, ne Štefančičevega.

    OdgovoriIzbriši
  10. Glede na to kaj ti počneš na mojem blogu glede argumentov in mnenj, zelo veliko pričakuješ od mene tukaj :)

    Link sem pripel le zato, da se vsaj malo zamisliš ob tem kar sem zapisal, preden mi tako kot vedno rečeš, da sem retardiran osnovnošolec, ki primerjave vleče iz riti.

    Sicer pa, zakaj bi ti moral dokazovati nekaj, kar je jasno vsakemu, ki je gledal Cliffhanger in pozna vsaj malo Hitchcocka.

    Le fora, da ti mora to povedati nekdo drug ne jaz :)

    OdgovoriIzbriši
  11. In hej, kaj zdaj, a se menimo, da Cliffhanger je poklon Hitchcocku ali da jaz ne razumem zakaj je poklon? Daj odloči se no :)

    OdgovoriIzbriši
  12. 'Sicer pa, zakaj bi ti moral dokazovati nekaj, kar je jasno vsakemu, ki je gledal Cliffhanger in pozna vsaj malo Hitchcocka.'

    No, saj. Nisem niti pričakoval drugačnega odgovora kot to nabijanje v nedogled. In seveda kopiranje Štefančiča, ne da bi sploh vedel, o čem govori. Ali pa se mu mogoče samo 'poklanjaš'?

    OdgovoriIzbriši
  13. Mogoče bom izpadel precej n00b ampak naj mi eden od vaju pojasni zakaj naj bi Cliffhanger bil kakršenkoli poklon Hitchcocku, še posebej, ker je Marcel argumentiral zgolj s tem, da se Sly spremeni v preganjlaca svojih preganjalcev, kar ni ravno ekskluziva. Alfred je ves čas uporabljal širokokotni objektiv in vojaristični stil, medtem, ko pri Harlinu prevladujejo ozki koti, veliko close upov, linearno dogajanje, občutek utesnjenosti, ... Mogoče samo jaz ne opazim. Lp Sleipnir

    OdgovoriIzbriši
  14. Hvala, se popolnoma strinjam s tem. Tudi meni ni jasno, zakaj naj bi to patetično skrpucalo imelo kakšnokoli zvezo s Hitchcockom. Sicer pa Gartner (ki je seveda narobe razumel Štefančiča oz. ga sploh ni) takole razlaga zvezo s Hitchockom in argumentira, zakaj je Demolition Man "noro zabaven".

    In prav Janine Turner, tista simpatična punca iz Severnih obzorij, se s Stalloneom znajde v pečini polni netopirjev, ki izgledajo kot Ptiči Alfreda Hitchocka. To seveda pomeni, da Cliffhanger izgleda kot film, ki ga Renny Harlin snema tako, kot da bi ga snemal Alfred Hitchcock. Tako, da nam je že na začetku jasno, da bomo gledali zelo dober akcijski triler. Morda celo najbolj kvalitetno Stalloneovo akcijo, ki se ji je istega leta pridružil še zelo zabavni Demolition Man.

    Tule bom raje nehal, ker mi počasi že odmira čelni korteks.

    OdgovoriIzbriši
  15. Ponavadi se vzdržim komentiranja debat na relaciji Filmoljub - Gartner, predvsem iz mojega prepričanja, da si pač vsi ljudje nismo enaki (intelektualno, vizualno, duhovno, ...) in se je zaradi tega nesmiselno "prepirati" ali žaliti, ker ima nekdo drugačno mnenje, ampak.... Take floskule, kot jih je sposoben zapisati Gartner pri svojih "recenzijah" in, kljub vztrajnemu protiargumentiranju, za njimi trdno stati... Vsaka čast (sarcasm off).

    OdgovoriIzbriši
  16. A bejz bejz. Preberite se njegov spis o filmu Prisoners in Her pa bo vsem jasno za kaksnega cepca gre v bistvu.

    OdgovoriIzbriši