1. apr. 2014

Šest (šest šest, število zveri)

Nop,to ni prvoaprilski nateg, jebemti no

Gorje vama, zemlja in morje, kajti hudič je sestopil k vama, poln divjega besa; ker ve, da ima le malo časa. [Raz 12,12] Tu je modrost. Kdor ima um, naj izračuna število zveri: je namreč število človeka. To število je šeststo šestinšestdeset. [Raz 13,18]

Jp, prav ste prebrali,™ med tradicijo potegavščin in muhastim vremenom mineva šesto leto, odkar razpredam ʻo filmih in še čemʼ. Juhej! Od lanske obletnice sem tako napaberkoval 125 prispevkov (od tega 97 filmskih razglabljanj in 28 drugih neumnosti), kar v prejšnjem letu pomeni povprečno približno 2,4 priobčenega blogerskega prispevka vsak teden. (In članki običajno niso tako nemarno kratki.) Aham,™ bil sem dokaj marljiv. Tisti, ki jih je po kakšnem nedoumljivem naključju zaneslo na ta blog, so v času med aprilom 2013 in aprilom 2014 to potrdili z obiski približno 11000 vsak mesec oziroma letnim povprečjem 380 unikatnih obiskov na dan.



To je razmeroma visok porast v primerjavi z dnevnim povprečjem od začetka filmoljubovega ustvarjanja (v resnici od junija 2008, odkar Blogger interno beleži lastno statistiko), ki po taisti metodi štetja znaša približno 170 na dan. Skupno število obiskovalcev bloga je tako v zadnjem letu preseglo številko štiristo tisoč (in v tem trenutku znaša ... čakajte, da pogledam cifro čisto na dnu te spletne strani ... aha, natanko 430,915). Med temi je kakšnih 77 % (tj. večina) iz Slovenije, a kot pravi Bloggerjeva matematika (če ji gre seveda verjeti), me tudi čez lužo spremlja 7 % rojakov, 2 % jih prihaja iz Nemčije, po 1 % pa še iz Francije, Rusije, Nizozemske, Velike Britanije, Italije in tako naprej. Število komentarjev se v zadnjem letu ni bistveno povečalo, o vsiljeni oglasni pošti in samodejnih botskih besedilih pa nočete niti vedeti; še dobro, da Blogger te reči (bolj ali manj uspešno) samodejno prepoznava in zatira.

Kaj sem se naučil v tem času (ter nasploh)? Recimo to, da ne vem veliko o katerikoli špuri.™ Če pišeš blog, denimo o filmih — ne glede na to, da to vztrajno počneš že 76 let in 9 ½ tednov in si videl že 1,302.048 filmov, — te to še ne naredi za filmskega kritika, pa če se postaviš na glavo. Tvoji vtisi so še vedno subjektivno mnenje nekega nepomembneža (ter anonimneža) in sedma umetnost je v absolutnem prostoru težko opredeljiv koncept. Premočrtno enačenje blogerskega staža z razumevanjem in verodostojnostjo — po priznani metodi tekmovanja v hitrostnem uriniranju v daljino — je logika nedeljskega recenzista™ z Dunning-Krugerjevim sindromom: kdor nekaj počne že dolgo, je na tem področju strokovnjak in nesporna avtoriteta. Jebat ga,™ tako pač je, fuck yeah.™ Potemtakem sem jaz verjetno izvedenec za kardiovaskularne procese in pljučno kapaciteto (ker že vse življenje diham) ter priznani specialist za telesno presnovo in metabolizem (ker se vsak dan mastno iztrebim).


Opomba. Če je širina zgornjega YouTube videoposnetka napačna ali se ta sploh ne predvaja, je to verjetno zato, ker uporabljaš omejeni brskalnik MalegaMehkega™ Internet Explorer ®

Zatorej mi dovolite droben nasvet morebitnim mladim blogerjem in novejšim udeležencem spletnih razprav ter virtualne korespondence: en drek je važno, o čem in koliko pišete. ʻVečʼ ni vselej ʻboljšeʼ, veste. Vsak srednje brihten šimpanz si lahko kadarkoli omisli lasten blog in tam brez vsakršne (samo)refleksije, artikuliranosti, sloga in namena nabija v tri dni ali komentira katerokoli aktualno dogajanje; samo zato, da o nečem pač duhoviči (ker misli, da mora imeti stališče o vsem in mnenje o vsaki pasji procesiji deliti z vsemi) ter da z nekakšno eksplicitno kvazi-provokativnostjo — v smislu "pišem, kakor razmišljam" — patetično vzbuja pozornost duševno izzvanih in umsko šibkejših najstnikov. Blog pač ni nagradna pogovorna oddaja ali tematski forum in tudi spletna klepetalnica ne. A brez skrbi, o vsem je bilo na svetovnem blogovju napisanega že več kot dovolj in še preveč. Veliki brat Google bo bržčas preživel vse nas in našel bo, kar je vredno poiskati. Zato je pomembno samo to, kako pišete.

In hej,™ tega nasveta seveda ni treba upoštevati. Eto.

13 komentarjev:

  1. Bravo! Evo ti roka za vztrajnost in seveda pronicljive ter lucidne zapise, ki jih deliš z nami. Še na mnoga ...

    OdgovoriIzbriši
  2. Kot vsako leto, spet čestitke in strumno naprej.

    Ampak povej, kolikokrat si želel končati vse skupaj oz. kaj te žene naprej?

    Ideja: kaj, ko bi te lucidne zapise o sedmi umetnosti zares izdal v knjižni obliki?

    OdgovoriIzbriši
  3. Hvala, hvala, se trudim. :P

    Končati? Hm. To je predvsem moj hobi in sprostitev. Razmišljam, da bi bili prispevki bolj redki oz. bolj premišljeni, da bi pa končal -- kaj vem, tole me za zdaj (še vedno) kar zabava. Glede knjige pa mislim, da ne bi bila blazno zanimiva: blog je blog, knjiga je pa knjiga. In jaz si niti ne domišljam, da bi bil kot knjižni avtor kaj vreden. Predvsem pa nikoli ne bom pristal na to, da bi moral za tale moja razpredanja kdorkoli plačevati. Moja osebna filozofija, pač.

    OdgovoriIzbriši
  4. p.s. In preden začnem pisati svojo knjigo, moram do konca prebrati KAKO PRAVINLO RAZUMET FILEM, da se kaj naučim o filmski umetnosti.

    OdgovoriIzbriši
  5. Sem se hotela potuhniti, kot se vedno, ker se mi ne zdi, da bi v življenju pogledala dovolj filmov, da bi na tvoje komentarje k njim utegnila imeti kak tehten doprinesek, hkrati pa si ne predstavljam, kaj bi taki blogerski starešini, kot si ti, pomenile besede odobravanja neke nepomembne Nalivke. Ampak tokrat se oglašam, ker me - moji laičnosti, kar se tiče filmske umetnosti navkljub - vseeno znova in znova že kar nekaj časa nosi na tale blog, deloma zato, ker dobim priporočilo za ogled filma, ki mi nekaj ur življenja popestri in ne vzame, deloma zato, da sami sebi potrdim, da na tem svetu obstajajo ljudje, ki so sposobni na stvari gledati z manj primitivnega stališča kot drugi, večinoma pa zaradi tvojega prodornega razkrivanja filmske umetnosti z besedami, ki so laiku razumljive in odličnega smisla za humor.
    Predvsem pa se strinjam s tvojim priporočilom, ki ga izražaš v zadnjem odstavku in ti ploskam, kajti nemalo je takih, ki bloge berejo, ker se pač nekaj piše (ni važno kaj in ni važno kako) in ker je to redno objavljano - ne glede na to, kakšne neumnosti to so. In tukajle pri tebi je moč najti ljudi, tiste redke, ki temu nasprotujejo in take vsebine tudi ustvarjajo in se trudijo s kvaliteto in ne kvantiteto.
    Nisem prepričana, kaj sem z vsem skupaj sploh želela povedat, ampak tukajle je. Čestitke ob jubileju.

    OdgovoriIzbriši
  6. Pravzaprav si povedala zelo lepo in se ti iskreno zahvaljujem. Kar pa zadeva filmsko "znanje" oz. razpravo ali izmenjavo mnenj pri katerem filmu: tisto, kar si želim, je prav to, da bi take debate potekale med ljudmi, ki niso nujno filmski blogerji ali blogerji sploh, se pa trudijo v filmu najti globlji smisel, pomen in lastno interpretacijo. Tako razmišljanje je več kot dobrodošlo, zatorej kar brez pomislekov z besedo na dan, če te pri kateremkoli mojem prispevku zasrbi jezik.

    OdgovoriIzbriši
  7. Čestitke
    Respekt.
    And keep on running...

    OdgovoriIzbriši
  8. Stavit grem, da sem ti jih kakih 50 out of 380 na dan nabil jaz sam :D keep up good work ;)

    OdgovoriIzbriši
  9. Nisi, ker beleži samo unikatne obiske (tj. različne url naslove). Ampak vseeno hvala. :D

    OdgovoriIzbriši
  10. Čestitke ob ''rojstnem dnevu'' in še veliko filmskih in blogerskih užitkov. Blogi so sicer v zatonu, je pa dobro vedeti, da bodo nekatere stare face še vedno nadaljevale. :)

    OdgovoriIzbriši
  11. Hvala. :D Blogi so sicer v zatonu že vsaj 5 let, pa (očitno) še niso povsem crknili. Ugasnili so pri tistih, ki so si od tega -- kot kaže -- obetali kakšen zaslužek ali pa vsaj sinergijski ali promocijski učinek, tj. razni Jonasi in Crnkoviči. Kdor to počne za hobi in zabavo, verjetno nima razloga, da bi potonil.

    OdgovoriIzbriši
  12. No, s knjigo sem mislil tako, da bi jo z veseljem prelistal v avli kinoteke pred ali po ogledu kaksne klasike. Ali v kinodvoru na kavi. Vredno razmisleka!

    OdgovoriIzbriši
  13. Pauc: hvala za prijazno spodbudo in tudi tebi v razmislek, pravzaprav. :)

    OdgovoriIzbriši