8. jul. 2014

Recenzija recenzij

Kako ločimo filmskega blogerja od recenzista

Počitniški čas je ravno pravšnji za tiho kontemplacijo, analitično razmišljanje, lagodno rekapitulacijo in pogled na obstoječe stanje pod črto z distance. Seveda ne govorim o prihajajočih (vnovičnih) volitvah — ki so sicer na pomembnem seznamu Kakšnih 800 stvari, ki jih še moram postoriti — temveč imam v mislih pregled aktualne slovenske filmske blogosfere oz. vseh, ki v tem trenutku (še) vztrajamo pri (pretežno nehvaležnem) strnjevanju svojih vtisov in lastne analize izdelkov sedme umetnosti. Kdo in kaj torej s(m)o filmski blogerji? (Mimogrede: nikogar osebno ne poznam.)



Mr X film, avtor Jan G. Vsekakor moram najprej častno omeniti kolega, čigar blog na Siolovem strežniku žal ni več med tistimi aktivnimi (jaz pa vztrajno gojim upe, da kdaj spet bo). Jan je izjemen pisec, boljši od mene in še koga (upam, da to ni slišati samovšečno in pretenciozno); njegove artikulirane zapise in duhovita razmišljanja je vselej užitek brati — ne glede na to, ali piše o filmih ali pa bi morebiti razpredal o čemerkoli že; in ne glede na to, ali se z oceno katerega filma strinjamo ali ne. K sreči je blog še vedno dostopen in v branje ga priporočam ljubiteljem jezikovno spretnih prispevkov ter vsakomur, ki paberkuje za kakšnim preteklim kosom celuloida ter se sprašuje, ali je ogleda vreden ali ne.



Odvisni od neodvisnih filmov, avtor Cosmopapi. Starosta filmskih blogerjev ter subverzivni cineastični sladokusec, naravnan na umetniške in neodvisne projekte; če iščete dober nasvet s tega področja, ga boste tam zagotovo našli. Eden od tistih, ki so me navdihnili, da sem se še sam lotil pisunjenja. Cosmopapi je tudi sam filmski ustvarjalec; njegovo obširno znanje, naklonjenost in izkušnje je čutiti tudi v prefinjenem okusu o filmih, ki jih navaja in priporoča v ogled. Njegovi kratki, strnjeni seznami najnovejših filmov so oporna točka pri uživaškem raziskovanju sfere gibljivih slik.



Blog PaucStadt. (Why so serious?) Dolgo je bil na Siolovem strežniku, nato se je (upravičeno in premišljeno) preselil na Wordpressovo platformo. PaucStadt se filmom posveča poglobljeno in z veliko iskrenega navdušenja; dolge analize in vtisi bodo všeč tistim, ki radi o nekem filmu izvedo čimveč in veliko dajo na občutke, ki jih je med ogledom doživljal avtor. Pauc namenja pozornost svetovni kinematografiji, posebej so mu všeč azijske in evropske uspešnice in vedno znova se (podobno kot jaz) vrača k tistim legendarnim, kultnim primerkom sedme umetnosti, ki bi morali najti mesto na polici slehernega filmskega entuziasta.



Filmsko platno št. 7, avtor Sadako. Avtor je pri konceptu bloga ubral drugačen, sila osvežujoč ter inventiven pristop: z naslovno rdečo nitjo namreč posrečeno niza lestvice izbranih sedmih NAJ predstavnikov določene tematike, sloga, časovne perspektive, žanra ali (pod)zvrsti znotraj filmske umetnosti. Duhovita in trendovska vsebina, nemara primernejša za mlajše in tehnično bolj osveščeno občestvo, pospremljena z zanimivimi trivialnostmi in poznavalskimi enciklopedičnimi podatki; redno jo ažurira tudi v stalni povezavi z družabnimi omrežji in vzpostavlja širšo filmsko (in siceršnjo) angažiranost med uporabniki svetovnega spleta. \m/



Filmski kotiček, avtor Goodfella. Cineastični kolega, za katerega sumim, da (tako kot jaz, khm, khm) ni več med rosno mladimi (če se morda motim, pa se mu opravičujem), je pravcati norec: v pozitivnem smislu neverjetne količine in dinamike filmskih ogledov ter tozadevnih prispevkov, širokega kulturno-jezikovnega razpona in produkcijske sintagme (čeravno je mogoče zaznati njegovo ljubezen do azijske in skandinavske filmografije) in bogate blogerske izraznosti. Avtorju tega bloga 100-odstotno zaupam glede ocen filmov in redko se je zgodilo, da si pri kakšnem mnenju nisva bila (vsaj približno) enotna. Sčasoma je izjemno napredoval tudi kot pisec in razvil všečen, samosvoj, prepričljivo analitičen slog.



Filmeraj, avtorica je ljubiteljica filmov in knjig — tako kot jaz (ne nujno v taistem vrstnem redu). Ne podreja se konsenzu večine in zapovedim cineastične sfere, ampak razmišlja s svojo glavo. Za spoznanje redkejši, a zato tolikanj bolj poglobljeni zapisi o pretežno novejših, aktualnih filmih. Zelo osvežujoče, priporočam.



Fosilni kotiček, avtorica je ljubiteljica starih filmov — tako kot jaz. Redkejši prispevki, vendar zabeležni z ljubeznijo, spoštovanjem in poznavanjem vsega žlahtnega, kar nam je prinesla klasična doba filmske umetnosti, danes pa je (žal) pozabljeno. Opomnik o trajni vrednosti nesmrtnih klasik in protagonistov.



Deseta umetnost, različni avtorji. Blogerji občasno pišejo vtise o filmih, ki jim ostanejo posebej v spominu in o katerih je vredno kaj pripomniti (ali jih z recenzijo domišljeno razstaviti na prafaktorje); to počnejo poznavalsko, objektivno in argumentirano. Lepo dopolnilo filmske blogosfere in referenca, ki jo kaže upoštevati.



Total(no)subjektivni, avtor Dani Mežan. Edini med filmskimi blogi na platformi tumblr žal ni več med dejavnimi. Izjemno prizadevno, poznavalsko, analitično poglobljeno pisanje o manj znanih ali že kar obskurnih filmskih art-projektih ter avtorskih inštalacijah na svetovni ravni. Zajema izredno zgodovinsko in geografsko širino in premore neverjetne količine vsebinskih prispevkov; poetično, rahlo melanholično in s pridihom pristnega cineasta. Zares odlično.



Iztok faking Gartner. Jp, prav ste prebrali.™ Avtor piše z jasnim namenom samopromocije oz. zato, da bi opozarjal nase. Po mnogih letih še vedno "razmišlja naglas" (oz. piše, kakor misli) in se trudi posnemati frazeologijo Marcela Štefančiča mlajšega. Jezikovna in pravopisna merila so mu prav taka španska vas kot presoja vloge družabnih omrežij (prepričan je, da na Twitterju zares komunicira z ljudmi, ki se skrivajo za določenimi imeni); v nasprotju z vulgarizmi in straniščno artikuliranostjo, ki sta mu nadvse domača. Mojster za vse, privrženec cenenega senzacionalizma, gostilniške politične diskusije in patetične čezlužniške glasbe. Ljubi puhle akcijske filme brez zapletene zgodbe ter čedne moške igralce in pevce (ne glede na njihove dejanske umetniške sposobnosti). Navdušen gangsta-raper zagovarja načelo kvantitete nad kvaliteto in je trmasto prepričan, da že sama količina ogledanih filmov nekoga privzeto naredi za strokovnjaka in avtoriteto, četudi v resnici ni razumel nobenega.

Opomba. Če je širina zgornjega YouTube videoposnetka napačna ali se ta sploh ne predvaja, je to verjetno zato, ker uporabljaš omejeni brskalnik MalegaMehkega™ Internet Explorer ®

O filmih piše še marsikdo, a to počne sporadično, izjemoma ali brez očitne tematske stalnice, zato ga tukaj ne omenjam. Brez zamere.

Mimogrede: nihče od zgoraj naštetih, vključno z mano, kajpak ni filmski kritik in potemtakem tudi ne piše poklicnih "recenzij" — temveč zgolj ljubiteljsko beleži lastne (subjektivne) vtise o videni vsebini. Prav zato je toliko bolj pomembno, kako pišemo, in ne zgolj to, kaj ter koliko to počnemo. Razlika je torej samo v tem, kako kdo med nami razume (in priznava) to samoumevno dejstvo.

20 komentarjev:

  1. Super ideja, super izvedeno.

    OdgovoriIzbriši
  2. Še enkrat anonimni od zgoraj - od naštetih je meni trenutno najmočnejši ravno Filmski kotiček. Pisunski slog lepo razvija, kar pa se tiče ocen filmov - zelo merodajalno. Kar tako naprej (velja vsem naštetim (razen IG))

    OdgovoriIzbriši
  3. Super in hvala v isti sapi.
    Tudi sam berem vse te bloge in uzivam v filsmko obarvanih besedah. Vsak bloger po mojem predstavlja neko svojo misel, idejo in s tega vidika je nabor ocen in razmisljanj kar pester.

    Po skoraj enomesecni pavzi moram hitro priznati, da pametovanje o filmih pogresam in se prav gotovo kmalu vracam. V kaksni obliki oz. na kaksen nacin, pa se ne vem. :)

    OdgovoriIzbriši
  4. Večino aktualnih recenzentov povzemamo tudi na spletnem portalu http://www.gremovkino.si, kjer lahko za posamezen filem potem na kupu preverite vse recenzije.

    OdgovoriIzbriši
  5. Ko napišete FILEM, takoj izgubite par bralcev, hvala vseeno.

    OdgovoriIzbriši
  6. Hahaha, Gartner. Nazadnje sem se fejst nasmejal, ko je napisal "tretja svetovna vojna" med Brazilijo in Čilom.
    Ne vem zakaj si ga prilepil zraven, ker med vas res ne spada, je pa vsekakor zanimiv in z veseljem bi šel z njim na pijačo. Do solz, ziher.

    OdgovoriIzbriši
  7. Najprej hvala za omembo. :)

    Zelo me veseli, da imamo tak pester nabor ljudi, ki pišejo o filmih, in da se vsak tega loteva na svoj način. Seveda nikogar izmed nas ne bi kvalificirala kot filmskega kritika, ampak mislim, da je vsakemu povprečno pametnemu človeku to jasno (khm). Vsekakor pa je rahlo ironično, da ob tem zapisu izstopa moj blog z zavihkom "kritike filmov" :D

    OdgovoriIzbriši
  8. Ojej, človeku postane kar malce nerodno ob vsej tej hvali. Hvala za lep seznamček creme de la creme filmskih blogov, pa tudi za ''kritiko'' in spodbudne besede. Če bo le čas dopuščal, bodo tudi fosilne objave pogostejše.

    OdgovoriIzbriši
  9. Odlično, legenda filmske blogosfere! :globok_priklon:

    OdgovoriIzbriši
  10. Hvala, grazie, thank you, spasiva, danka in finka vsem. ;P

    OdgovoriIzbriši
  11. Super prispevek.

    Preveč si me nahvalil. Zdaj že čutim določen pritisk :)

    OdgovoriIzbriši
  12. Čisto prav. Dobri rezultati vedno povečujejo pričakovanja. ;)

    OdgovoriIzbriši
  13. Si kar zadel vse. Gartner pa res skoraj ne spada med vas, ampak si ga zelo dobro povzel, sem se nasmejal ob branju in je poživil zapis.

    OdgovoriIzbriši
  14. Hvala za častno omembo; mi godi, ampak ti kar brž vračam žogico. V zadnjih letih si sestavil res zavidljivo -- in tu ciljam tako na kvaliteto kot kvantiteto -- zbirko vtisov, ki so sijajen vodnik po filmu in jih je vedno užitek brati. Poleg tega pa z argumentiranimi komentarji na svojem in sorodnih blogih venomer skrbiš za strumno povezanost slovenske filmske blogosfere, kar nenazadnje potrjuješ tudi s tem prispevkom. Želim torej obilo elana za vnaprej, tebi in kolegom.

    OdgovoriIzbriši
  15. Skromen in artikuliran kot vedno. Me iskreno veseli, da me/nas spremljaš. Lepo pa tudi, da te s kakšnim prispevkom še zmamim v komentiranje -- če že na vnovičen zagon bloga zaman upam. ;)

    OdgovoriIzbriši
  16. Odlično, kako si zadel Gartnerja, Bil si še preveč prizanesljiv do njega. Sem prebral vajin duel na njegovem filmskem blogu in tip je prepričan, da je strokovnjak za otroke zato, ker je neki prepisal v svoji diplomi, tipson pa jasno otrok nima, nima ženske, stanuje v najetem stanovanju in mu morajo klimo kupiti, ker bi mu sicer bilo v stanovanju prevroče. Bil bi Iztok tudi humanitaren, ampak ne more, ker ga boli noga, seveda pa ga to nikakor ne moti pri njegovem obiskovanju zabav in nastopanju na tretjerazrednih slovenskih televizijah. Pljuva čez Modrijane in zraven dela na televiziji, ki najbolj rola Modrijane. Je pa njegovo branje filmskih recenzij kar v redu, saj tako lahko vidimo, kako piše povprečen slovenski osemletni otrok. Ko bo star 60 let, se bo preselil v sosednje stanovanje, večje za 3 kvadrate od sedanjega, imel bo psa, ki mu bo posvetil pesniško zbirko in iz življenjskih prihrankov si bo kupil kolo na razprodaji v Hervisu.

    OdgovoriIzbriši
  17. Oprosti filmoljub, ampak omenjati Iztoka Gartnerja v družbi ostalih je tako, kot da bi vi ostali (ki vas je užitek brati) bili vozniki formule 1 in bi se pripravljali na tekmo v Monacu, potem pa se pripelje zraven v enem stojadinu iz leta 1975 mimo Iztok Gartner in hoče, da tekmuje z vami. Ne gre, nikakor ne.

    OdgovoriIzbriši
  18. Ha ha ha :D Kaj naj rečem, Iztok je pač Iztok. V vsem tem, času se ni spremenil niti za ped. Mogoče je pa že to svojevrsten dosežek in samo po sebi hvalevredna kvaliteta. No ja, ali pa tudi ne. ;)

    OdgovoriIzbriši
  19. Ampak filmoljub, takšni potem tudi hodijo navolitve in odločajo zate in zame? WTF? Pa recimo, da imaš hčerko, ki se igra z barbikami do nekega leta, ko jo normalno začnejo zanimati druge stvari. In je otročja. In najbolj pametna. In potem je enaka pri 20 letih. In je enaka pri 30 letih. In je enaka pri 40 letih? A boš ravno ponosen nanjo (seveda pri predpostavki, da je s hčerko psihično in fizično vse v redu, da je zdrava, jasno)? Mislim, da ne ravno. Jaz bi svojo hčerko že pred 20-im letom odpeljal h kakšnemu dobrem psihiatru in bi se resno pogovoril s sabo, ali sem tudi jaz kriv za to, da sem tako slabo vzgojil svojega otroka.

    OdgovoriIzbriši
  20. Jaz sem že zdavnaj opustil upanje, da bom kdaj razumel Iztokove štose (če sploh je kaj, kar bi se dalo "razumeti" oz. ne gre za kakšen resen sindrom) in ga jemljem samo še kot comic relief. Se pa strinjam glede nečesa: če bi se ravnali po znanem slovenskem reku "pametnejši odneha", bi naposled idioti zavladali svetu. To je razlog, da še vztrajam pri svojih načelih.

    OdgovoriIzbriši