2. dec. 2014

Guardians of the Galaxy (2014)

IMDb | YouTube | moj vtis: ●●●●●●●●○○

Where did you learn to do that?
—I'm pretty sure the answer is: 'I am Groot.'


Vem, (spet) nisem najbolj ažuren in (tudi) pri tem filmu sem med zadnjimi, ki ga opisujejo. (Aha, in kaj je še novega?) Zato naj se kar takoj izkašljam, da bo potem mir: bil mi je všeč. Pravzaprav precej. Kako to vem? Ker sem skoraj takoj po ogledu pomislil, da bi ga rade volje videl še enkrat. (Po vsej verjetnosti ga tudi bom. In po dolgem času bi si z veseljem lastil katero akcijsko figurico, na primer rakuna Raketo ali govoreče drevo Groota. Mogoče pa postajam otročji.)

Varuhi galaksije so po mojem skromnem mnenju ena zabavnejših letošnjih (sci-fi) pustolovščin in nadvse posrečen film o tolpi superjunakov, za katere poprej nisem niti slišal. Nič, zero, nada, zip. Gre kajpak za skupino Marvelovih likov iz njihovega cinema-stripovskega univerzuma oz. namišljenega konstrukta (tie-in) sicer ločenih superherojskih franšiz tipa Maščevalci (2012), ki že nekaj let ambiciozno združuje vrhunsko produkcijo in globalno distribucijo (Walt Disney Studios Motion Pictures) v najširšem obsegu; ter za projekt, ki je v scenariju Nicole Perlman in režiji Jamesa Gunna (Slither, Super, Movie 43) premišljeno nastajal skoraj pet let. Zdaj je že znano, da je to najuspešnejši superjunaški film letošnjega leta in da bo predvidoma čez dve leti dobil svoje nadaljevanje (katerega nastavek sicer vsebuje že epilog dotičnega). Že zdaj z dobršno merico cinizma sumim, da to ne bo preseglo izvirnika.



I'm a warrior, an assassin. I don't dance. —Really? Well, on my planet, we have a legend about people like you. It's called Footloose. And in it, a great hero, named Kevin Bacon, teaches an entire city full of people with sticks up their butts that, dancing, well, is the greatest thing there is. —Who put the sticks up their butts?

Najprej najočitnejše: fantastična, navdušujoče barvita zunanja podoba in odlična glasbena podlaga z nostalgičnimi napevi iz mitskih osemdesetih. Film se ponaša z visokim faktorjem nepretenciozne zabavnosti in obešenjaške kratkočasnosti, ne da bi bil formulaično premočrten ali (preočitno) oportunistično tipski, vendar gre poudariti še nekaj drugega: njegovo zares odlično uravnoteženost satirizacije popkorna in premetene samoironične dinamike. Pozna se, da je bilo v scenarij, dramaturgijo, like in celoten zgodbovni kontekst (oz. ozadje namišljenega univerzuma do njegove zadnje podrobnosti) vloženega veliko dela; tako pozitiven vtis osvežujoče drugačnega in domišljenega vizualnega razkošja sem nazadnje imel pri kultnem Bessonovem Petem elementu (1997) oz. šele pri nekaterih poznejših absolutnih rekorderjih tipa Avatar (2009), ki pa predstavljajo tudi bistveno višjo tematsko raven produkcije. Film je z meta-zgodbovnim zaledjem obenem čudaški in nenavadno prisrčen, humor se zdi neprisiljen in meji na duhovit sarkazem (Bradley Cooper kot glas rakuna Rakete je menda posnemal histerične izpade Joeja Pescija v Dobrih fantih), liki so dovolj artikulirani, da se je z njimi mogoče poistovetiti (kljub živopisani množici protagonistov ima skoraj vsakdo zadovoljivo utemeljeno podzgodbo), trenutke čustvenih napetosti in ganljivih dramskih epizod spretno razbremenjuje z akcijskimi in komičnimi vložki (ki pa spet niso pretirani in se ne sprevržejo v odkrito parodijo), poznavalsko manipulira s stereotipi in se izogiba klišejem (večkrat z ravno prav odmerjenimi kontrasti, ki izzvenijo kot hudomušen poklon), obenem pa daje z internimi stripovsko-filmsko-kulturnimi namigi (Indiana Jones, Kevin Bacon, John Stamos, Alyssa Milano, Star Wars, Cosmo the Spacedog, Howard the Duck in tako dalje) med vrsticami vtis nečesa pomenljivega in ne naključno zaokroženega (za ljubitelje stripov in pop ikon osemdesetih).

Najboljši Marvelov film doslej? Da. Avengerji morda stavijo na večje eksplozije in mogočnega Hulka, vendar kljub temu krepko zaostanejo za simpatičnimi Varuhi galaksije. Prvine filma so pri slednjih enostavno bolj povezane, zaradi tega deluje kot celota vse skupaj bolj prepričljivo; njihovo popotovanje pa je vsled pestrega univerzuma, konstantnih komičnih dolpadcev in očarljivih likov v povsem svojem razredu. —Lebinger, Deseta umetnost


Pohvaliti gre torej oko rosečo vizualnost, ki kljub obilni meri CGI tokrat ne deluje plastično in sterilno, pripovedno kinetičnost brez praznega teka in sila doživet igralski performans — tudi pri tistih animiranih likih (celo bikovski Dave Bautista se nekako sklada s siceršnjim suhim humorjem in v nasprotju z retardizmom The Man with the Iron Fists sploh ni odveč). Bržčas mu je mogoče očitati marsikaj, denimo razmeroma prežvečeno zgodbo o vnovičnem reševanju vesolja, moralni nauk o odrešitvi s strani odpadniških antijunakov, pičlo minutažo nekaterih vrhunskih glumačev (John C. Reilly, Glenn Close, Benicio Del Toro) in generičnega (za spoznanje ridikuloznega) megalomanskega zlobneža z vsemogočnim uničevalnim artefaktom; vendar se ti posamični dejavniki začuda dobro sestavijo v celostno usklajeno interakcijo, ki je več kot le seštevek njenih delov oz. jih zlahka pripišemo zakonitostim vzporednega kinematografsko-stripovskega univerzuma in v ničemer ne okrnijo nezahtevne gledalske izkušnje. Pravzaprav velja celo nasprotno: mogoče je nepoznavanje izvirne Marvelove predloge (ter posledična nuja po komparaciji in analizi) prednost in ne pomanjkljivost.

Ah, what the hell. I don't got that long a lifespan, anyway. Well, now I'm standing. Happy? We're all standing now. Bunch of jackasses, standing in a circle.

12 komentarjev:

  1. 8/10? Od tebe? Ta moment grem gledat.

    OdgovoriIzbriši
  2. Vsekakor. In težko verjamem, da ti ne bo (vsaj malo) všeč. :)

    OdgovoriIzbriši
  3. Hehe, precej simpaticno tudi meni. Zdi se mi en tak Star Wars 21.stoletja.

    OdgovoriIzbriši
  4. Damn, ni švoh. Morda res najboljši film po Marvelovi predlogi, čeprav meni so, roko na srce, Avengersi vseeno ljubši -- dasiravno samo zato, ker jih (kot totalni stripovski laik) bolje poznam. Mimogrede, šele zdaj lahko polno cenim Groot-norijo, ki je pred meseci vladala na internetu. Me je pa (Groot) spomnil še na ene druge varuhe, konkretno na Sandmana -- ki, podobno kot drevesnjak, ni pretirano zgovorn lik, a klub temu sila karizmatičen.

    OdgovoriIzbriši
  5. Damn, to je bilo pa hitro. \o/ Torej si si ga dejansko v času od prejšnjega komentarja ogledal? Tiste druge varuhe (oz. Pet legend) tudi pri nas doma poznamo in ja, zelo posrečena animiranka (čeprav so nam zmaji in kung fu panda vseeno ljubši, oboje smo videli že N-krat). Glede zgornjega, v bistvu mi je malce bolj posrečen od Avengersov, to pa zato, ker se jemlje manj resno. In pa seveda zaradi glasbe.

    OdgovoriIzbriši
  6. Haha, ravno sem brskal po spletu za filmom, s katerim bi zapolnil par frej ur, ki sem jih na razpolago, pa sem nabasal na ta zapis. Sicer pa itak. Ta moment pomeni zdaj. Kar se glasbe tiče, pa Guardiansi vsekakor povedejo, se strinjam. :)

    OdgovoriIzbriši
  7. No, če se lahko vključim. Jaz sem ga šel gledati s precejšnjim strahom. Pričakoval sem infatilno bedarijo, ampak kaj, ko me je trailer vedno znova prepričal. Tudi zelena Zoe Saldana je bila velik plus za ogled. Strah je hitro izpuhtel in sledila je prijetna zabava. Glasba je zares dobra, zelo pa se mi dopade koketiranje z "našo" kulturo. In ja, lepo spomni na Peti element. Precej veliko presenečenje, prav gotovo.

    OdgovoriIzbriši
  8. Tudi sam sem bil zelo navdušen nad filmom, saj sem ga pogledal dvakrat v dveh dneh, česar nisem storil že celo večnost. Mega zabaven film s pravšnjo mero humorja in klišejev ki so sami sebi namen kot nekakšno norčevanje ustaljenih smernic. Seveda ne gre mimo odlične glasbene podlage in breathtaking vizualnih aspektov filma. Pa vidim da noben ni omenil Michaela Rookerja, model je perfekten za vloge nekega anti-heroja. :)

    Vidim da ste delali neke primerjave z Avengersi in meni osebno je ta film boljši od Avengerov. Mi je pa od Marvelovega universa še vedno najboljši Captain America: The Winter Soldier. Novodobna superherojska akcijada z veliko mero priokusa oldschool vohunskih trilerjev iz prejšnjega stoletja.

    OdgovoriIzbriši
  9. Alex van der Volk27. 12. 14 12:40

    Če pa se ti, tvoj tanarbujši prjatu (http://iztokfakinggartner.wordpress.com/2014/08/06/guardians-of-the-galaxy/), Marcel in še vsi ostali (domači in tuji) kritiki strinjate, potem že bo nekaj na tem. Tako sem sinoči na hitro skočil v videoteko in nabavil tale skupek gibljivih sljik, danes pa modrujem na FB nekako takole:

    "Ko nam je najbolj težko, nas lahko malo potolažijo filmski junaki, ki namesto nas nabutajo vse barabe tega sveta. Če je film dober pa še toliko bolje," mi je (ohohoho) dvajset let nazaj rekla ena tetina prijateljica. Še vedno menim, da je imela prav in ja, od tegale skupka gibljivih sljik imam zelo zelo visoka pričakovanja...

    http://youtu.be/eKcAOd01Xno?list=UUnrmyxnKEKmHWvoc2Xwf54A

    Filmoljub, dovoli, da se ti ob tej priliki zahvalim za vse kritike, ki si jih v tem letu spisal in s katerimi si mi (kot nepoboljšljivemu (včasih že kar fanatičnemu) oboževalcu gibljivih sljik) dal marsikateri predlog tako za ogled, kot za opustitev ideje ogleda marsikaterega izdelka. Naj ti cinefilsko sonce še dolgo sveti na nebu in se beremo tudi v 2015.

    Aham in če slučajno nisi videl tegale filjmčka, ki sem ga sam po naključju odkril pred kratkim, ti ga lahko zgolj in samo priporočim:

    http://www.imdb.com/title/tt0130827/combined

    OdgovoriIzbriši
  10. Lola Rennt seveda poznam, ampak hvala za namig o tem, da lahko kdaj kaj o njem tudi napišem. Lepo je vedet, da še migaš in da si živ, zato hvala za čestitke in z enako mero jih vračam tudi tebi in tvojim. Se vsekakor pišemo & beremo tudi v letu 2015. Auguri & vse dobro!

    OdgovoriIzbriši
  11. Alex van der Volk27. 12. 14 23:01

    No pa še moj pogled, če seveda smem pristaviti svoj lonček :)

    No pa poglejmo...V trgovini kupite trilogijo Star wars, trilogijo Gospodarja prstanov ter Zadnjega zvezdnega bojevnika. Doma vse tri sestavine zmešajte v gladko testo in ga dajte v zaprto posodo naj malo vzhaja. Medtem pripravite maso iz Indiane Jonesa in Labirinta (pazite, da je to Labirint iz leta '86 z Davidom Bowiejem v glavni vlogi, sicer recept ne bo uspel). V nadev lahko dodate tudi kanček Neverjetnega Hulka, če ste resnični gurmani (kar seveda ste, ni dvoma spljoh) pa tudi Pescija iz Dobrih fantov. Maso zelo dobro premešajte ter se vrnite k testu. Le-tega dobro in predvsem enakomerno razvaljajte, nato pa namažite maso po njem. Ne varčujte z njo! Potresite s Fantastično četvorico (a nikakor ne pretiravajte z njimi) Vse skupaj zavijte in za lepši izgled lahko premažete z Matrico (ni pa nujno). Postavite v pečici in dve uri pecite, vsake toliko pa lahko (po občutku) slaščico zaradi lepše arome poškropite s prijetnimi melodijami iz 70-ih.

    Čez dobri dve uri boste iz pečice dobili enega boljših ZF izdelkov v zadnjih letih, ki vse naštete sestavine z lahkoto obrne sebi v prid in jih prav tako pridno izkorišča. Nadaljevanje, ki se ponuja samo po sebi, bo slej ko prej še naprej pridno pobiralo ideje iz trilogije Star wars - POZOR, SPOILER!!! - (kdo je Petrov oče se utegne hitro obrniti v »Luke, I'm your father«), a s takšnim dramaturškim lokom in spretnim (na trenutke že kar lahkotnim) preigravanjem že stokrat prežvečenih stvari, sam nimam bojazni, da ne bi dobili še ene doze dveh ur čiste zabave in adrenalina. Morda res samo za zapridežene ljubitelje sci-fija, ampak vendarle. Ploskam!!

    p.s.

    Zdaj pa sem verjetno psihično pripravljen za prvi (premierni) ogled Fight cluba.

    p.p.s.

    In če smo že pri tvojem tanarbuljšem prjatlu, Filjmoljub...Uganeš morda kje za vraga je on v Varuhih galaksije videl karkoli (ampak res karkoli - okej, zanemarimo vesolje, ki pa ga tu resnično ni veliko) kar bi spominjalo na Spaceballs Mela Brooksa? Ker zame je to resnično nerešljiva uganka.

    OdgovoriIzbriši
  12. Sem moral preverit oz. prebrat omenjeno recenzijo in tam genij res navaja: "Nekakšen poklon klasiki SpaceBalls Mela Brooksa, če prav pomislim." Tudi meni ni jasno, kjer bi tukaj lahko kdo videl to legendarno parodijo. Mogoče zgolj v dejstvu, da sta oba filma zabavna sci-fija in da imata v osrednji vlogi vesoljskega kavboja, zafrkantskega prekupčevalca, ki mu diši zaslužek, takega simpatičnega falota (tam Bill Pullman, ki je seveda karikatura Hana Sola iz Vojne zvezd, tukaj pa Chris Pratt). Če je to mišljeno, potem je teh nekaj brezveznih podobnosti očitno nekomu dovolj, da suvereno povleče vzporednico in izprdne primerjavo. (Čeprav je drugih, veliko očitnejših referenc in dejanskih poklonov toliko, da sploh ne vem, kje bi začel naštevati.) Sicer pa sem se že zdavnaj nehal ukvarjati z nerešljivimi ugankami tega zares skrivnostnega uma, zdaj se jim samo še smejem. :)

    OdgovoriIzbriši