28. jan. 2015

Devetstoti zapis

O tem, ali imajo blogi prihodnost
Sever, jug, zahod, vzhod —
kar hočem, pa mogoče le ni to.
Na sever, jug, zahod in vzhod;
mar iščem njo, al' sebe pač samo
 ?

Seveda jo imajo, kljub različno nihajočim razvojnim ciklom — vsaj, če govorimo o nuji in želji, da nekdo javno izrazi mnenje oz. svoje izkušnje, občutke in misli (o čemerkoli že) deli s spletnim občestvom. Vse bolj pičla bera komentarjev bi sicer lahko komu dala misliti o nasprotnem, a statistične številke o obisku blogovskih strani (pri meni zdaj v povprečju med 400 in 500 unikatnih dnevno) prepričujejo, da ljudje vendarle še berejo — ali pa vsaj klikajo na tam objavljene vsebine. Jasno pa je, da pozornost in čas vseh nas kradejo varljiva družabna omrežja (sploh zadnje čase nenehno bolščimo v pametne telefone in tablice), ki zahtevajo manj avtorjevega truda in angažmaja, spodbujajo poenostavljeno virtualno interakcijo in podžigajo potrebo nepomembnežev po vzbujanju pozornosti.

Če se kdo sprašuje, ali se je tukaj tozadevno kaj spremenilo: niti ne. Ako boste na facebooku, tviterju, Instagramu, kanalu YouTuba, Pinterestu ali kjerkoli drugje (razen tukaj) naleteli na uporabnika z imenom "filmoljub", tisto zagotovo nisem avtor tega bloga. Vzrok je isti kot doslej: ne čutim potrebe, da bi zbiral klike, razdeljeval všečke in gojil kiber-prijateljčke ter z vsem svetom delil politične preference, počitniške slike in dovtipe o vremenu. Še manj mi je do tega, da bi se moji podatki, družinske fotografije in drobci zasebnega življenja za vekomaj valjali po medmrežnem prostoru, na dosegu vsakogar. Sicer pa sem že razpredal o pomenu anonimnosti in se ne bom ponavljal; nič hudega, če si kdo o tem misli svoje. Vsebini in sporočilu bom pač vselej dajal prednost pred formo in videzom.

Opomba. Če je širina zgornjega YouTube videoposnetka napačna ali se ta sploh ne predvaja, je to verjetno zato, ker uporabljaš omejeni brskalnik MalegaMehkega™ Internet Explorer ®

A če se vrnem k blogom in trendom socialnih mrež: novi mediji oz. oblike sporočanja v zgodovini v resnici niso nikoli izrinili starih, samo pridružili so se jim ter se vzajemno dopolnili (komunikologi govorijo o sinergiji ter o diverzifikaciji in konsolidaciji medijev) in ustvarili lastno nišo. Radio ni nadomestil časnikov, televizija ni izpodrinila radia, internet ni povozil televizije in e-knjige niso vzele prostora papirnatim knjigam. ["If you coulda, you woulda." —Frank Costello, Dvojna igra] Določene stvari se pač ne spremenijo: ljudje imajo radi udobje, so ustvarjalno leni in s čim manjšim vložkom pričakujejo čim večji učinek (ali celo zaslužek). Raje klikajo kot pišejo, daljša besedila kvečjemu na hitro preletijo, še raje pa si v nizu kratkih prebliskov osredotočenja ogledujejo nezahtevno videovsebino in preskakujejo od enega vira pozornosti k drugemu, da mine čas.

V resnici ni pomembno to, ali zapisujem vtise o filmih (kogar to ne zanima, bo pač bral kaj drugega) in kako pogosto, temveč samo način, kako pišem. To je preprosto dejstvo, ki ga nekateri recenzisti™ enostavno nočejo dojeti; pač pa trmasto pisunijo po svoje (misleč, kako "izvirni" in "provokativni" so) ter vztrajno pizdijo, zakaj se komentatorska razprava venomer vrti okoli oblike njihovega plitvega članka in ne vendar okrog tistega, o čemer pišejo. So torej za komunikacijski kratki stik krivi bralci? Popolnoma vseeno je, ali se o katerem filmu (ali čemerkoli že) strinjamo ali pak o ničemer ne soglašamo; če mi uspe dovolj dobro artikulirati mnenje in zanimivo ubesediti argumente, da bralcu s pomočjo besed sočno in otipljivo prikažem, zakaj mislim, karkoli pač mislim — potem sva oba zmagala. Blog ni resničnostna oddaja, forum prepirljivcev ali priložnost za samopromocijo, temveč sredstvo za brezplačno prispevanje vsebin k skupnosti. Vse drugo je zgolj stvar okusa.

8 komentarjev:

  1. Congrats! And keep and rollin ;)

    OdgovoriIzbriši
  2. Se ponižno trudim še naprej, hvala. :D

    OdgovoriIzbriši
  3. Čestitke za spoštovanja vredno bero vtisov.

    OdgovoriIzbriši
  4. Vau, I'm impressed.

    Čestitke in pohvale vsem, ki vztrajamo na slovenski blogarski filmski sceni in s tem vsaj malček doprinesemo k filmski razgledanosti čitajočih. Zagotovo gre za dodano vrednost (pa čeprav minorno) k slovenski filmski sceni.

    OdgovoriIzbriši
  5. Všeč mi je koristnost blogov. Moj, na primer, je bolj ali manj brezkoristen, tvoj filmski pa mi dejansko daje informacije in širi sliko.

    Tako: Good job! (včeraj sem pogledal).

    OdgovoriIzbriši
  6. Zvest sledilec objav na tvojem blogu sem. Zdijo se mi izvrstne. So dobro utemeljene, izvirne, kratkočasne, informativne. Večkrat mi pomagajo, da se odločim (ali ne odločim) za ogled, večkrat po ogledu lahko primerjam vtise ... Tozadevni košček spletja bi bil brez tvojega bloga veliko bolj pust, kot je. Zato: (keep) up the irons!

    OdgovoriIzbriši
  7. @Matej Zalar: no, zdaj pa pretiravaš. Kogar filmi ne zanimajo, se mu bo tudi ta blog zdel nekoristen. Ti pišeš zanimivo, zabavno in informativno, predvsem pa imaš do zapisanega kritično distanco. Jaz recimo o politiki ne bi znal pisati, ker me ne zanima in nimam pojma; s kolesarstvom se ne ukvarjam, potujem pa tudi bolj malo.

    @Anonimni: \m/

    OdgovoriIzbriši