4. jan. 2015

Taking Lives (2004)

IMDb | YouTube | moj vtis: ●●●●○○○○○○

Včasih se za zabitje poldruge urice večernega dolgčasa (recimo med podaljšanimi novoletnimi prazniki) spravim gledat kakšen film, o katerem prej ne vem veliko. Navadno ne pričakujem revolucije, a srčno upam vsaj na kakšno zanimivost ter občasen gledljiv trenutek. Režiser televizijskih serij D. J. Caruso gotovo ne obeta cineastične mojstrovine (Disturbia, Eagle Eye, I Am Number Four), zato pa igralska zasedba pritegne s samimi zvezdniškimi imeni: Angelina Jolie, Ethan Hawke, Kiefer Sutherland, Gena Rowlands, Olivier Martinez, Jean-Hugues Anglade, Tchéky Karyo, Paul Dano in tako naprej. Glasbena kulisa je delo priznanega skladatelja Philipa Glassa (Kundun, The Truman Show, The Hours, The Illusionist, Notes on a Scandal). Malone neverjetno, kaj? Jp.™ Skoraj tako kot neprijetno presenečenje, kako uborno filmsko skrpucalo je vsem skupaj uspelo izvreči. Po istoimenskem kriminalnem romanu ameriškega pisca Michaela Pya (o serijskem morilcu in psihopatu, ki prevzema identiteto svojih žrtev) posneti psiho-triler je tako čudovito generičen, s kopico plehkih klišejev na vseh koncih, z mlačnimi liki, neenakomernim tempom in absurdnim epilogom, z dramaturško in pripovedno curljajočo substanco, predvsem pa s smešno enoličnim in brezizrazim glumaškim nastopom — da bom pri tovrstnih ogledih na slepo v prihodnje vsekakor previdnejši.
Presenečenje: film o serijskem morilcu je po dolgem času spet dober film. Pozabite na Sandro Bullock in Murder by Numbers, na Meg Ryan in In the Cut, na Ashley Judd in Kiss the Girls, na Holly Hunter in Copycat, na Monico Potter in Along Came a Spider, na Jennifer Lopez in The Cell ter na Hilary Swank in Insomnio. Pri FBIju je detektivka Angelina Jolie, posebna, zanimiva in nezmotljiva deklina, ki kot za šalo zdela klišeje in odleti zelo daleč. [...] Do presenetljivo učinkovitih preobratov, kjer psihopat obleži že po prvem udarcu. Če bi vstal, bi znova gledali oslarije Murder by Numbers, In the Cut, Kiss the Girls, Copycat, Along Came a Spider, The Cell in Insomnia. Ker obleži, pa gledamo Taking Lives, končno spet film, ki dvigne imidž serijskim morilcem in detektivkam, ki jih lovijo 24 ur na dan. Nič čudnega, da jih potem v posteljo spravijo celo mehkužni galeristi. Ocena: 7/10 —Iztok

V kanadskem Montrealu odvijajoča se zgodba se stranskih likov poslužuje le površno in iz ozadja (Dano se pojavi zgolj v začetnih minutah, Sutherlanda komajda vidimo, slavna Gena Rowlands je popolnoma neizkoriščena), namesto tega pa skoraj vso energijo in čas posveča glavni protagonistki, čudaški posebni agentki FBI za kriminalno profiliranje Illeani Scott — ki pa je kljub brhkemu telescu in prelestnemu obrazu Angeline (ali pa prav zato deluje še bolj neprepričljivo kot v Zbiralcu kosti) tudi najbolj nesmiseln lik v filmu. Gledalcu zanjo prav milo dol visi. (Angie si je za patetično nasmihajočo se predstavo prislužila malinovsko nominacijo za najslabšo igralko, a ji je tistega leta prestižno odličje speljala Halle Berry za stripovsko Catwoman.) Hawke kot izmuzljivi in policiste zavajajoči psihopat je za spoznanje všečnejši, a mu debilni scenarij Jona Bokenkampa (The Call) še zdaleč ne omogoča razviti svojega — sicer več kot solidnega — igralskega potenciala. Vsi drugi protagonisti so hipoma pozabljivi, brez kakršnekoli prezence, karakterizacije ali pristne vzajemne interakcije (vključno s sicer karizmatičnim Karyom in že večkrat zanimivim Martinezom). Enovrstični dialogi so infantilni in večidel nepovezani, pripoved pa iz še dovolj obetavnega nastavka čedalje bolj tone v kakofonijo absurdnih akcijskih zasukov in prežvečenih žanrskih stereotipov (v nekem prizoru napadalec izpod postelje zgrabi Angie podobno kot morilec Kevina Bacona v razvpitem prizoru iz Friday the 13th), v katerih se razblini še tisti kanček upanja, ki ga utegne dovolj pozoren gledalec gojiti v prvi polovici filma. Še največji oboževalci (vse bolj koščene) Angeline, ki prežijo na vsak njen razgaljeni prizor ali vročo posteljno akcijo, bodo tokrat bržkone ostali z dolgim nosom. (Naj vam prihranim suspenz: videli boste njene zizike.) Nasvet: raje porabite ta čas za kaj koristnega, recimo za krepčilen popoldanski dremež, temeljito pedikuro ali razvrščanje predala nogavic po barvi.

Ni komentarjev:

Objavite komentar