1. apr. 2015

7edem let skomin

Jp, prav ste prebrali,™ toliko česa že pišam

Po sedmih letih vse prav pride, pravijo. Se pa v tem času tudi marsikaj nakopiči in ker imam obletnico bloga prav na današnji datum, se lahko glede marsičesa sproščujoče izkašljam (se šfogíram, kakor rečemo pri nas); kar tako, za popestritev, da ne bi ves čas enolično razpredal zgolj o filmih. Tako ali tako si zdajle misliš, da se bržčas samo zafrkavam — čeprav se ne, he he. Blog filmoljub pravzaprav ni bil nikoli mišljen smrtno resno, kot kakšna ultimativna cineastična referenca. Karkoli že umujem in kakorkoli tisto argumentiram, ne morem spremeniti dejstva, da je dojemanje sedme umetnosti pretežno subjektiven proces. To pomeni, da nima smisla kogarkoli o čemerkoli prepričevati ali mu vsiljevati lastno mnenje. Ni važno, kaj napišem, marveč le to (če že), kako to naredim.



In kaj sam počnem, ko ne pišem? Razen filmoljubskih kolegov (našteti so na desni strani) rad prebiram tudi nekatere druge slovenske bloge in spletne kolumne. Recimo duhovite prispevke na strani primorskega rojaka Don Marka M, ki brez dlake na jeziku opisuje mizerijo vsakdanjega resničnostnega šova na debilni strani Alp. Spremljam tudi brkatega ljubljanskega Nergača, ki se razen zanimivih popotniških reportaž in urbanih pustolovščin posrečeno znebi marsikatere cinične resnice o Butalcih. Siolov portal sem skoraj v celoti opustil, ker tam ne najdem več veliko zanimivega, dasiravno redno čekiram pronicljive Mazzinijeve članke in občasno preletim celo kakšen zapis Irene Sirene (menim, da punca piše zabavno, kratkočasno in predvsem artikulirano, četudi me prebliski o modi in trači o zvezdnikih načeloma ne zadevajo baš). Odkar na Blogosu ni več dežurne sitnobe Simone Rebolj (leto dni je že tega), se neznosno dolgočasim; resda mi tu in tam miška zdrsne in se po nesreči zataknem na katerem od Gartnerjevih idiotizmov — ampak želodčni krči in mehko blato niso ravno tisto, česar bi se posebej veselil.

Pogrešam duhovite, sproščeno satirične zapise, kakršni so se zbirali na sijajnem blogu Grewsome Twosome, ki sta ga avtorja zaključila po pravnem sporu zaradi (docela nedolžnih) zabavljaških prispevkov o Katji Fa(fa)šink Cat. Kdo je že to? Mnjeh, ena od tistih prislovičnih slovenceljskih grotesk oziroma čudežnih "(multi)talentiranih" deklic in "medijskih osebnosti", ki se malo ukvarjajo z ličenjem, malo z menedžerstvom, malo s petjem (njeno cvileče rezgetanje je težko preživeti brez zadržanega faringalnega refleksa) in malo še z zdravim življenjem, trenutno so pa "uspešne podjetnice". Oh wow. Saj veste, "prestižni" Gea College, analni import-eksport ter consulting za lepotičenje lutk. Bruh. Sožalje njenemu možu in družinskim članom, ki jo prenašajo. No, zdaj me pa izvoli tožiti, fafačka domišljava.

Opomba. Če je širina zgornjega YouTube videoposnetka napačna ali se ta sploh ne predvaja, je to verjetno zato, ker uporabljaš omejeni brskalnik MalegaMehkega™ Internet Explorer ®

Če smo že pri tem: samo v pravni greznici tretjega sveta (kakršna je Slovenistan) je možno, da na sodišču uspešno išče zadoščenje vsak tretjerazredni papak, ki meni, da si ga z nečim užalil. Na primer Aleš Vovk Raay, razen čokatega močvirskega trola Neže B(r)uh in patetičnega "Artista" SoulGrega ena od največjih slovenskih (kvazi)glasbenih grotesk. Raay slovi predvsem po tem, da je s turbo hitrostjo sposoben uglasbiti še pasji iztrebek. Mučno kruleča naveza Maraaya je neizpodbitno dno slovenske muzikalične produkcije; kdorkoli posluša to abotno, pretenciozno sranje, ne more biti drugega kot popoln mongoloid. A to žal ne preprečuje govedarju z bebavo pričesko, da ne bi samozavestno vlagal tožb proti vsakemu novinarju, ki si drzne malce bolj kritično presojati o njegovih "glasbenih" sposobnostih. No, zdaj me pa izvoli tožiti, lulček naduti.

Na splošno mi gredo na živce polpismeni samovšečneži z Dunning-Krugerjevim sindromom, ki mislijo, da so uspešni že, če si na vseh koncih delajo samopromocijo — v smislu "še tako butasta reklama je dobra" — in v tako namišljenem konstruktu "medijske slave" čakajo na svoj veliki met, ko bo njihov "talent" odkril kak vrhunski producent (na primer Raay). To je pač žalostni produkt bedne podalpske turbo-kapitalistične neoliberalne paradigme, ki brezumno povzdiguje individualizem (češ, vsakdo je izjemen, še posebej pa naš genialni otrok) ter brez vsakršne samokritične refleksije in distance trmasto rine iz moralne ter intelektualne dekadence v še večji drek — če je to sploh mogoče. Ampak "sam’ da se govori", kajne? Itak. Jp.™

Diagram: mesečno število unikatnih obiskov bloga v času od aprila 2014 do vključno marca 2015

Aham,™ odleglo mi je. Za sprostitev sledi še malce statistike. V minulem letu sem napisal 129 člankov (od tega 102 filmska vtisa), kar znese 2,4 blogerskega prispevka na teden in je podobno kot leto predtem. Zato pa se je število unikatnih obiskov bloga povečalo za več kot 52% in zdaj znaša povprečno 17600 vsak mesec oziroma približno 580 obiskov na dan. Skupna številka od aprila 2008 do tega trenutka: 642,040 zadetkov. Še kar spodobno za pisuna, ki ga ni na nobenem družabnem omrežju ter sploh nikjer, razen tukaj.

15 komentarjev:

  1. Čestitke, hvale vreden doprinos k slovenski filmski blogarski sceni. Predvsem spoštujem frekvenco pisanja vtisov. Starina. ;)

    OdgovoriIzbriši
  2. Drzno in to the point kot vedno.

    Še na mnoga!

    OdgovoriIzbriši
  3. Čestitam ob obletnici, primroski rojak, z željo, da boš tudi v bodoče fural svoj rokenrol... :)
    evo ti še malo mjuzik box.... https://youtu.be/n-DRkORrUD8

    OdgovoriIzbriši
  4. Čestitke še z moje strani.
    Upam, da nadaljuješ vsaj do 10 obletnice in nas potem vse skupaj povabiš na fešto ;)

    OdgovoriIzbriši
  5. Wuhu, se pridruzujem ideji za festo. Kot pravi Primorec...? :)

    Sicer pa spet cestitke ob jubileju. In le strumno naprej.

    Si si pa lepo spucal ventile :)

    OdgovoriIzbriši
  6. Menda se premalo javljam zadnje leto ali dve, se pa tokrat več kot spodobi stisniti virtualno roko in podati e-potrepljaj.

    Le tako naprej!

    OdgovoriIzbriši
  7. Česttam! Ti pa moram povedat - če še nisem -, da imata s Fartnerjem nekaj skupnega, oba sta namreč referenca. Namreč, filmi, ki so ti všeč, bodo 98-odstotno všeč tudi meni. Za Fartnerja seveda velja obratno.

    Zelo kul bi bilo, če bi enkrat tedensko takole izpraznil omaro. Maaaraaye (ali kakorkoli se že napiše) k sreči še nisem slišal, ali pa za kakšno izmed izprdevanj skozi ustno odprtino preprosto nisem vedel, da gre za Maraaaayo. Za artsa in Nežo Bruh pa v bistvu sploh še nisem slišal ... kje izvohaš to golazen?

    OdgovoriIzbriši
  8. Ahahaha, Neža Bruh je Neisha, še sreča za Google, sem bil idiot samo eno minuto :)

    OdgovoriIzbriši
  9. Ah, daj no daj, jajcar, za tožbo boš moral pa malce bolj pogumen bit, veš :)

    OdgovoriIzbriši
  10. Z "jajcarjem" nagovarjaš mene? ✌ Aha, to pomeni, da bi moral biti (še) bolj žaljiv? Si to mislil, cenjeni kolega "medijska osebnost"?

    OdgovoriIzbriši
  11. Dober spisan =) ... Respct.... Si dobil novega bralca. Me navdušuje tvoja zdrava kritičnost in sem vesel, da nisem edini ki razmišljam zelo podobno, samo ne znam na takšen način preko tipkovnice prenest na zaslon.

    Mogoče sva dvojčka.

    OdgovoriIzbriši
  12. S Fartnerjem je podobno kot s Fredijem Milerjem. Njiju ne moreš užalit, ker sta res že vsega hudega vajena. Posmehovat se tem ljudem sploh ni nevljudno ali nekorektno, ampak je samo normalno.

    OdgovoriIzbriši
  13. Jaz bi rekel, da je v bistvu brez haska. Izguba časa. ;P

    OdgovoriIzbriši
  14. Fartnerjeve kozlarije so vseeno obče preveč znane in promovirane.

    OdgovoriIzbriši