15. jun. 2015

Run All Night (2015)

IMDb | YouTube | moj vtis: ●●●●●●○○○○

Liam Neeson v vlogi akcijskega (anti)junaka se mi zdi dobra izbira. Prvič, tudi sicer je sijajen igralec (Schindler's List, Michael Collins, Kinsey); njegova stoična ekspresivnost ter karizmatični preplet osebnostnih potez in karakterizacij posamičnih likov sta sila všečna. Drugič, skoraj dva metra visoki Irec me zlahka prepriča, da je fizično zmožen nasilnih dejanj, ki jih počnejo njegovi liki — v nasprotju z nekim pritlikavim scientologom, ki se infantilno sili v vratolomne akcijske blockbusterje, čeprav bi slabe fante prej odgnal z debilnim nasmeškom in fanatičnimi filozofsko-verskimi prepričanji.

Pred več kot petimi leti se mi je pod vtisom o Morelovem akcijskem trilerju Taken (2008) navdihujoče zapisalo: "Med protagonisti izstopa irski dramsko-komedijantski glumač Neeson [...] in se z odločno karizmo (pa tudi vsemi kinetičnimi in balističnimi izpadi) odreže dovolj prepričljivo, da me ne bi čudilo, ako bi se še kdaj pojavil v kakšni podobni vlogi." In glej ga vraga: Neeson se je odtlej pojavil še v dveh nadaljevanjih Ugrabljene, razen tega pa tudi v akcijadah The A-Team (2010), The Grey (2011), The Dark Knight Rises (2012) in tako naprej. Verjetno ga je kot filmskega slaboritnika še najbolj izkoristil prav španski režiser Jaume Collet-Serra (House of Wax, Orphan), saj je Nočni lov že tretji film zaporedoma v tem žanru, kjer sodelujeta: po Unknown (2011) ter Non-Stop (2014).



Jimmy Conlon (Neeson) je zdaj že ostareli, zapiti hitman ter dolgoletni prijatelj irskega mafijca Shawna Maguira (Ed Harris). Preganjajo ga duhovi vseh preteklih žrtev in prazno življenje na robu zakona, iz katerega je — zato, da bi ga zavaroval pred posledicami lastnih napak — že zdavnaj odgnal sina Mika (Joel Kinnaman) in njegovo mlado družino. Vendar usoda poskrbi, da bodo poti odtujenega očeta in sina vnovič trčile: voznik limuzine Mike se po spletu okoliščin zaplete v nepremišljene mamilarske posle Shawnovega edinca Dannyja (Boyd Holbrook), ko ta sklene likvidirati vse očividce krvavega obračuna z albanskimi mafijci. Uboj Mika po naključju prepreči prav Jimmy: naduti vročekrvnež Danny obleži mrtev, Conlona pa sta nenadoma na celonočnem begu — ne le pred maščevalnim Shawnom in njegovim najetim morilcem Priceom (Common), temveč tudi pred možmi postave pod vodstvom prekaljenega detektiva Hardinga (Vincent D'Onofrio), ki že dve desetletji čaka, da bo lahko zašil izmuzljivega 'Grobarja' Conlona.

Čeprav je svoji zgodbi postavil solidne temelje, ki še posebej v začetnih kadrih nesentimentalno, kruto obračunajo s protagonistom, si Collet-Serra nato očitno ne more kaj, da ne bi zavil na že milijonkrat prevožene tračnice avtomobilskih pregonov in strelskih soočenj. Neštetokrat videno zgodbo skuša popestriti s stilističnimi prijemi, kot so vrtoglavi, stripovski zumi, ki nas iz zraka spustijo v temne kote newyorške scenografije, a se zdijo precej banalno uporabljeni. —Ana Jurc, MMC RTV SLO


Tehnični vidik in kinematografija (Martin Ruhe) se mi zdita odlična, koreografija in dinamika dobro koordiniranih akcijskih prizorov prepričljivi, glumaški nastopi pa večidel kar ustrezni. Največ očitkov gre razmeroma predvidljivemu in mainstreamovsko prikladnemu scenariju Brada Ingelsbyja (Out of the Furnace), ki zgodbe in njenih likov žal ne zmore speljati mimo uveljavljenih žanrskih stereotipov; četudi osrednjim protagonistom (posebej Harrisu in Neesonu) vdihne potrebne osebnostne poteze, ki interakcijo in motive likov povzdignejo na nekoliko višjo raven. Žal to ne velja za vse enako; nekateri se v svojih likih odrežejo sijajno (Boyd Holbrook), drugi všečno in z dobro podporno prezenco (D'Onofrio), pri tretjih pa je odločitev za njihov casting kar malce čudaška (Common kot surovo metodični, tehnološko opremljeni morilec po naročilu — zamorec, lepo te prosim) in bi bilo bolje, če bi vlogo prevzel kdo(rkoli) drug. [Še najšibkejši člen v tej ekipi je Joel Kinnaman: svojo vlogo poštenjakarskega sina odigra s tako mero očitajoče, vzvišene užaljenosti, da je zanj precej težko navijati. —Ana Jurc]

Pod črto gre za gledljiv, napet, tematsko zaokrožen in dobro posnet akcijski triler z dušo in čustvi; a nekaj več izvirnosti pri scenariju, pripovedne logike pri epilogu in mesa pri karakterizaciji likov mu vseeno ne bi škodilo. Liam je spet odličen, film pa soliden, vreden ogleda brez previsokih pričakovanj; a če smo že pri tem, vendarle ugotavljam, da mi je bil lanskoletni Sprehod med nagrobniki (2014) za spoznanje bolj všeč. Bržčas gre zgolj za osebno preferenco.

Ni komentarjev:

Objavite komentar