21. jul. 2015

Santana, C.

Arena v Veroni, 20. julija 2015. Check.

Italijani poznajo rek, ki pravi: "Nisi še veliko doživel, če v veronski Areni med več kot desettisočglavo množico nisi v en glas prepeval, poskakoval in vpil med ječanjem kitare slavnega Carlosa Santane."

He he. Naši makaronarski sosedje seveda nimajo takega pregovora. Imajo pa veličastna, sapo jemajoča (glasbena) prizorišča, so neverjetno prijazni in gostoljubni, kulturni ljudje, ki vedo, kaj pomeni turizem. Skratka: vse tisto, kar mi nismo in kar nimamo.

Carlos je prav na dan koncerta praznoval 68 let (na ta račun je bila predstava deležna drobnih presenečenj, občinstvo pa mu je zapelo 'Tanti auguri a te'). Niti približno toliko jih ne kaže niti po zunanjosti niti po obnašanju ali nastopu. Prav nasprotno: mehiški multikitarski virtuoz (glasbila mu Paul Reed Smith že dolgo izdeluje po meri), ki je dvigoval temperaturo že na Woodstocku leta 1969, je v boljši formi kot kdaj prej. Ko v soju žarometov prikoraka na oder Santana, z njim tja pride zgodovina; a prav nič pompozno in v bleščavi samopoveličevanja, temveč drobno, skromno in temperamentno, zabavljaško, karizmatično ter s sijem strastne ljubezni do glasbe.

Opomba. Če je širina zgornjega YouTube videoposnetka napačna ali se ta sploh ne predvaja, je to verjetno zato, ker uporabljaš omejeni brskalnik MalegaMehkega™ Internet Explorer ®

Njegova je edinstvena in prepoznavna, oblikoval jo je v zadnje pol stoletja ter se po stopnicah pionirskega stapljanja rokovskih in klasičnih latinskoameriških zvokov in ritmov (zasluženo) povzpel med najboljše kitariste vseh časov. Dobitnik desetih grammyjev in še treh latinskoameriških različic, nadaljevalec kitarske tradicije bogov strun B. B. Kinga in Jimija Hendrixa, od sredine šestdesetih let uradno prebivalec ZDA (z rezidenco v Las Vegasu), marljivi performer in neumorni raziskovalec vselej novih glasbenih prijemov.

I realised a long time ago that instrumental music speaks a lot more clearly than English, Spanish, Yiddish, Swahili, any other language. Pure melody goes outside time. —Carlos Santana

Zasedba: udarna kot le kaj. Dvojna baterija in ročna tolkala, pozavna in trobenta, klaviature, tri kitare (bas, ritem, Santana solo), dvojni vokal s spremljajočimi glasbili. Ritem sila nalezljiv, energija otipljiva, na še zvečer razbeljenih gladiatorskih kamnih Verone pa ekstatična množica na nogah in eno samo velikansko srce. O brezhibnih tehnikalijah, kristalnem zvoku in navdušujočem spektaklu ne kaže izgubljati besed. Koncert Santane: visoko na bucket listi.

Ni komentarjev:

Objavite komentar