17. avg. 2015

Nattevagten (1994)

IMDb | YouTube | moj vtis: ●●●●●●●○○○

Nočni čuvaj danskega scenarista in režiserja Bornedala je kot ultimativni evropski kriminalni triler v devetdesetih odmeval med širšim cineastičnim občestvom; bolj kot resnično prelomen filmski projekt je predstavljal osvežujoče nekonvencionalen kontrast upehanemu in ponavljajočemu se ameriškemu žanru. (Ne pa tudi kinematografiji nasploh: tistega leta smo videli Darabontovo Kaznilnico odrešitve, Tarantinov Šund, Zemeckisovega Forresta Gumpa, Disneyjevega Levjega kralja, Bessonovega Léona, Stoneova Rojena morilca in tako dalje. Odlično filmsko leto.) Zgodba sama po sebi je sicer konceptualno dovolj izvirna in dramaturško posrečeno razpletena, a ji pomembno dodatno vrednost dajo duhoviti dialogi, svojevrsten črni humor ter sila zanimive igralske predstave.



Pri tem seveda ne mislim zgolj na (tedaj še golobradega in mlečnozobega) Nikolaja Coster-Waldaua v njegovi prvi osrednji celovečerni vlogi (marsikdo je danskega glumača zaznal šele kot Jaimeja Lannisterja pri fantazijski seriji Igra prestolov ali generičen lik pri žanrskih debilarijah á la grozljivka Mama), temveč predvsem na eno največjih igralskih legend danske kinematografije Kima Bodnio, prav tako v prvi pomembnejši filmski vlogi. Za upodobitev ubrisanega, uporniškega in neskončno požrtvovalnega prijatelja Jensa je bil deležen nekaterih uglednih festivalskih odličij; že dve leti pozneje pa je ob Madsu Mikkelsenu zaigral v kultni kriminalki Pusher (oz. prvem delu trilogije) režiserja Nicolasa Windinga Refna, še pozneje v nič manj legendarnem I Kina spiser de hunde (1999) in tako naprej, vse do sijajnega Hævnen (2010) režiserke Susanne Bier in priljubljene danske televizijske serije Broen (2011). In s tem še ni konec zanimivih trivialnosti: manjši od obeh objestnih nasilnežev v baru (klik) je mladi Ulrich Thomsen v svojem prvem celovečernem nastopu; nekaj let pozneje smo ga v nič manj kot glavni vlogi videli v slovitem Praznovanju (1998) Thomasa Vinterberga, prvem izmed avantgardnih filmskih projektov manifesta Dogme 95.

Osrednji lik evropskega hita Nattevagten se zaposli v eni taki mrzli, zatohli mrtvašnici in si čas krajša z učenjem prava. Martina delo na splošno stiska tam pri srčni mišici, a počasi se bo že navadil, mu rečejo. Najbolj ga pretresa soba, kjer ležijo trupla, na vsaki postelji pa je varnostni pozivnik, ki bi ga pritisnilo kakšno prebujeno oz. oživljeno truplo. Medtem po mestu straši morilec, ki krajša življenja prostitutkam, za suvenir pa jim odreže teme glave. Martina neprevidnost poveže z eno izmed prodajalk ljubezni, to pa ga po čudnem spletu okoliščin kmalu spremeni v osumljnca št. 1. Če bi za njegov strah na začetku veljalo reči, da je od zunaj votel, notri ga pa nič ni, se čez čas spremeni v nekaj bolj oprijemljivega. —PaucStadt


Čeprav gre za estetizirano srhljivko brez posebej eksplicitnih prizorov, bi bil lahko Nočni čuvaj sijajen zgled današnjim klišejskim ameriškim grozljivkam, ki po tekočem traku nastajajo znotraj vselej enakih, formulaičnih vzorcev (in so povečini bolj dolgočasne kakor strašljive). Pridušena, sijajno stilizirana kamera ustvarja kot britev napeto hitchcockovsko vzdušje, ki ga s temačno mizansceno in z dovršenim občutkom za časovno sosledje režiser odlično stopnjuje do (žal razmeroma standardnega in hitrega) vrhunca.

Nočni čuvaj je bil po izboru komisije na mednarodnem festivalu Kosmorama na Norveškem leto pozneje uvrščen na lestvico 100 najboljših danskih filmov dotlej; Rikke Louise Andersson pa je za vlogo prostitutke Joyce prejela najpomembnejšo dansko filmsko nagrado Bodil za stransko vlogo. Film je bil tako uspešen, da so čezlužniki kojci odkupili avtorske pravice in že čez tri leta posneli hollywoodski rimejk Nightwatch (1997) v Bornedalovi režiji, a po malce prirejenem scenariju Stevena Soderbergha. Nikar ne izgubljajte časa z njim; raje si oglejte danski izvirnik ali pa nič.

4 komentarji:

  1. U ja, čista euro klasika in triler, ki bi moral biti velik zgled današnjim žanrskim izdelkom. Ne morem pa verjeti, da zares igra Nikolaj Coster-Waldau. V kolikor imam v spominu, je bil več kot prepričljiv v kompleksni vlogi.

    OdgovoriIzbriši
  2. Pa saj ni slab igralec, čisto simpatičen je in poistovetljiv (tudi v drugih vlogah in filmih). Samo Kim Bodnia je pač 10x boljši od njega in vsakogar drugega v tem filmu.

    OdgovoriIzbriši
  3. Res odličen euro triler, eden izmed tistih, ki je za Hollywood pustil prevelike čevlje.

    OdgovoriIzbriši
  4. Odlično ja. Spomnim se, da so ga na RTVslo predvajali za silvesterski večer/jutro :)

    OdgovoriIzbriši