1. okt. 2015

The Visit (2015)

IMDb | YouTube | moj vtis: ●●●●●●○○○○

Mom, there's something wrong with nana and papa.

Scenarist in režiser indijskega rodu M. Night Shyamalan je svojo filmografijo zasnoval na učinkovitem zasuku konteksta; na sklepnem preobratu, v katerem se izkaže, da stvari niso take, kakršne se zdijo. S svojim tretjim celovečercem Šesti čut (1999) je udaril odločno in prepričljivo kot malokateri stanovski kolega ter si prislužil kar šest oskarjevskih nominacij in kopico drugih odličij. Nadaljeval je za spoznanje bolj umirjeno, a sveže ter inovativno: tudi srhljivke Nezlomljivi (2000), Znamenja (2002) in Vas ob gozdu (2004) je zaznamoval njegov nezgrešljivi pečat. Po tistem se je bodisi ustvarjalno izčrpal, bodisi prepustil hollywoodskemu oportunizmu, kdo bi vedel; naslednjih nekaj filmov (nekatere je zgolj režiral) predstavlja njegovo umetniško dno in konec nekega obdobja.



Zdaj pa se med filmskim občestvom šušlja, da se Manoj vrača v velikem slogu. Take vtise gre sicer jemati z rezervo in brez pričakovanj, da bo kdaj posnel še kakšen Šesti čut. A vendarle je njegov neodvisni celovečerec Obisk, ki se ga je kot ustvarjalec in producent (Blinding Edge Pictures) ob pičlem proračunu 5 milijonov lotil samostojno ter v dokumentarističnem slogu, nadvse spodobna srhljivka, v kateri je vnovič slutiti veščo roko nekdanjega čudežnega dečka. Po tistem, ko se je projektu pridružil Jason Blum (Blumhouse Productions) in so ga v distribucijo vzeli pri studijih Universal Pictures, je film prislužil 67 milijonov, kar je izjemen uspeh.

Pri Šalabajzerjevih filmih kajpak ne smemo izdajati razpleta, zato čisto na kratko: najstniška brat in sestra naj bi preživela ves teden v podeželski hiši starih staršev, ki ju nista še nikoli videla (njuna mati samohranilka je z njima prekinila vse stike, potem ko je v mladosti pobegnila od tam). Lepa priložnost za potešitev cineastične žilice in vnovično navezovanje družinskih odnosov. Njuna razmeroma mladostna nono (Peter McRobbie) in nona (Deanna Dunagan) se sicer izkažeta kot malce čudaški, vendar sproščeni in zabavni osebi. Vsaj na začetku — ter dokler se radovedni Tyler (Ed Oxenbould) in nad dokumentarci navdušena Rebecca (Olivia DeJonge) držita dedkove zapovedi, naj ponoči nikar ne zapuščata svoje sobe. Na neki točki stvari krenejo v čudno, nedoumljivo srhljivo smer.

Becca in Tyler sta kartonasta tipa pretenciozne filmarke (trinajstletnica nenehno govoriči o 'mizansceni' in o tem, da je njena mama 'klasičen narativni lik') ter nadebudnega freestyle reperja, tako nadležno zrela za svoja leta, da jima človek že kakih pet minut po začetku privošči karseda nasilno smrt. Pa to ne pomeni, da sta mlada igralca v svojih vlogah slaba — s kartami, ki jih je tokrat podelil Shyamalan, česa drugega niti nista mogla narediti. —Ana Jurc, MMC RTV SLO


M. Night je menda izdelal tri montažne različice filma, posnetega kot dejanski found footage (Becca s kamero beleži dogajanje ter intervjuva svojce), pri čemer je bila prva inačica videti preveč umetniško in druga pretirano komično, šele tretji rez je prinesel ustrezno razmerje med žanrskim suspenzom in humorno razbremenitvijo (največkrat skozi Tylerjeve trapaste raperske improvizacije ali dialoge med bratom in sestro). Mešanica lahkotnih in resnobnih tonov je po eni strani prednost kratkočasnega filma, po drugi pa utegne koga zmotiti in delovati preveč prikladno ali žanru neprimerno. Vsekakor ne gre za "komično grozljivko" — s čimer označujemo krvave groteske tipa Raimijev The Evil Dead (1981) ali Jacksonov Bad Taste (1987), z razteleševalsko nazornostjo pretirane do absurda — temveč za pravoverno srhljivko, ki napetost ustvarja s snemalnimi koti, montažo, dramaturško anticipacijo groze ter vizualnimi prijemi. Vsakdo naj presodi sam; osebno so me bolj zmotili vendarle ne huronsko izvirni preobrat (namig: nekdo ni tisto, kar se sprva zdi), relativna tematska iztrošenost (ki skozi patologijo odnosov in potlačene travme opozarja na širšo problematiko družinskih vlog), nekaj nepotrebnih, cenenih -BU!- poskokov ter obča zlajnanost aktualnega trenda "najdenih posnetkov" — ki pa so tokrat vendarle uporabljeni upravičeno in upoštevajoč stvarnost. (Nekateri mu očitajo tudi gerontofobičnost oz. izkrivljen in s predsodki obremenjen prikaz tegob staranja.) Zato pa igralski zasedbi in karakterizaciji likov nimam kaj očitati: vsi po vrsti — razen matere (Kathryn Hahn), ki me z nevrotično (kvazi)nekonvencionalnostjo ni najbolj prepričala — so naravnost odlični ter sila zabavni.

3 komentarji:

  1. Hm. Trailer se mi je zdel čisto soliden. Imam zmerna pričakovanja oz. pričakujem, da ne bom tako zelo razočaran. Tvoja solidna šestica mi je všeč in filma se po svoje veselim. Vsebine zapisa pa še nisem bral.

    OdgovoriIzbriši
  2. Imaš zelo pravilen pristop. ツ Sicer pa lahko prebereš tudi zapis, ničesar ne razkrivam. In res je, film se mi je zdel nadvse soliden, vsekakor pa gledljiv.

    OdgovoriIzbriši
  3. Tipično ameriško filmanje na žalost, kljub upanju na presenečenje, ki je trajalo skoraj do konca.
    Pozitivne stvari : - dokaj dober način snemanja za tak film, tu mislim na neke vrste dokumentarec.
    - trilersko pričakovanje skozi večino filma.
    - nepričakovano presenečenje gledalca ob spoznanju pri kom sta pravzaprav (take stvari delajo film dobre), vendar iz tega na žalost niso nič izvlekli, ker potem se začne strmo padanje celotnega truda vloženega v film.

    Slabe stvari:
    -Čisto povprečno igranje,( kot sem prebral zgoraj, katere filme si lasti ta režiser, bi lahko igralci bili na višjem nivoju)
    -in kar v sekundi uniči film je tipično herojsko prevladanje dobrega nad zlim, kot nas učijo že od otroštva. Ne vem kaj tam delajo filme za otročičke ali jim hodi navzkriž zakonodaja? ali normalnih filmov nebi dovolili predvajati?(saw)
    Zakaj konkretno ( ni male zaprla v pečico, jo na koncu razrezala in pojedla) in zakaj dedek medvedek ni malemu prerezal pet, ko je kamera 10 minut nalašč nastavljena za to. Je bilo to tako težko? Ampak ne, dajmo uničit vse v 10 minutah konca, kot to znamo v vsakem ameriškem filmu.
    In še ena pozitivna stvar: da to zmagovanje teh dveh otrok niso razvlekli, kot to znajo v večini filmov ker takrat pa bruham.

    Sama zgodba in osnova se mi zdi zelo dobra in bi lahko iz vsega tega ustvarili zelo dober film. Vendar se danes filmi delajo za zaslužek in minute filma so pri meni in vseh, ki bi znali ceniti film šle v pozabo takoj po koncu.

    Še vedno brez dobrega filma letos...čakamo..

    OdgovoriIzbriši