11. nov. 2015

American Ultra (2015)

IMDb | YouTube | moj vtis: ●●●●●○○○○○

Premisa o super-duper izurjenem "spečem" posebnem agentu, ki ne ve, da to je, saj so mu pri tajni državni službi zbrisali spomin (vendar ga lahko še po mnogih letih nedejavnosti aktivira določena fraza ali posebno geslo, ki deluje kot post-hipnotični sprožilec), skratka — kje smo že to videli? Saj res, že vsepovsod: od kultnega Frankenheimerjevega Mandžurskega kandidata (1962) oz. Demmovega rimejka iz leta 2004 ter Siegelovega Telefona (1977) in Sharpovih Devetintrideset stopnic (1978) — pa do trendovskega akcijskega trilerja The Bourne Identity (2002), sicer franšizne predelave istoimenske televizijske miniserije iz leta 1988 (z Richardom Chamberlainom in Jaclyn Smith). Saj veste: zmedeni posameznik, ki v krvavih soočanjih s poklicnimi morilci sproti odkriva lastne spretnosti in sposobnosti, za katere ni vedel, da jih ima, medtem ko se mu po koščkih vrača razdrobljeni spomin na skrivnostno preteklost vladnega operativca.



Dolgolasi Jesse Eisenberg je letargični, kronično pozabljivi ter večino časa zapohani uslužbenec trgovinice v ameriškem zakotju, ki se sprašuje, zakaj njegovo dekle Kristen Stewart sploh še vztraja s tako zgubo — medtem ko se vsi poskusi, da bi zapustil mestece, končajo z njegovimi nerazložljivimi paničnimi napadi. Po sili razmer bo ugotovil, da je njegov razrvani um posledica nekdanjega psihičnega pogojevanja oz. projekta Ultra pri agenciji CIA, s katerim so pred časom gojili morilce po naročilu. Program je bil opuščen, vendar labilno stanje "spečega" agenta predstavlja grožnjo nacionalni varnosti in kravatarji iz Langleyja sklenejo zabrisati vse sledi za nekdanjimi poskusnimi zajčki. Temu se upre njihova mentorica in milf učiteljica (Connie Britton), ki se bo morala zato, da bo zavarovala svojega najboljšega učenca, zoperstaviti lastnemu šefu, mlademu ritolizniškemu povzpetniku (Topher Grace). A še prej bo ta ambiciozni birokrat samovoljno poskrbel, da se bo zaspano mestece Liman v Zahodni Virginiji (trivia: menda imenska referenca na Douga Limana, režiserja prvega novodobnega Bourna) med dinamičnim lovom na človeka spremenilo v pravcato vojno območje.

I just killed two people! —That's awesome. —They had guns and knives and they were being total dicks!



Že izbira vselej zanimivega Eisenberga daje slutiti, da je iransko-britanski režiser Nima Nourizadeh morda želel ubrati humorno-satirične strune Zombielanda (2009) in drugih samoreferenčnih črnih komedij, a mu nikakor ne uspeva obdržati tematske osredotočenosti. Namesto scenaristični in dramaturški doslednosti ter razvoju likov se raje posveča stripovsko stiliziranim akcijskim elementom (ki so z vzdušno kamero Michaela Bonvillaina sicer privlačno udejanjeni), medtem ko neenakomerno preskakuje iz akcijske komedije v sočutno značajsko dramo ter iz skorajda parodičnih tonov v smrtno resne žanrske odtenke. Lahko rečem, da je smeha razmeroma malo in še ta je bolj kisel. Kemija med osrednjima likoma je sicer prepričljiva (kot soigralca sta se kalila v komični drami Adventureland leta 2009) in spodnjo ustnico grizljajoča zvezdnica najstniške emo-vampirijade Somrak se tokrat odreže solidno — vendar pripovedni tok njune vzajemnosti ves čas prekinjajo klišejske akcijske epizode in stranski zvezdniški liki, ki so tam zgolj zaradi učinka. Kot da ridikulozni John Leguizamo v stereotipni vlogi gangsta-črnuha iz geta ni dovolj, se v epilogu na hitro pojavi še ostareli mega-šef iz ozadja Bill Pullman v patetičnem poskusu, da bi deloval avtoritativno in zastrašujoče. Film ima nekaj svetlih trenutkov in določeno mero pristne karakterne interakcije, kot celota pa pušča precej postan okus ter občutek neizkoriščenosti. K boljšemu vtisu ne pripomore niti preklop v ultra-nasilni način zunaj vsakršnega konteksta; da ne govorim o neumnem dramaturškem modusu, kjer se ves film odvrti v spominskem preblisku osrednjega lika (ker že vnaprej vemo, da bo preživel, to hipoma razblini anticipacijo).

Ni komentarjev:

Objavite komentar