15. nov. 2015

Going Clear: Scientology
and the Prison of Belief (2015)

IMDb | YouTube | moj vtis: ●●●●●●●●○○

Dokumentarec producenta in režiserja Alexa Gibneyja, avtorja nekaterih najbolj odmevnih in provokativnih tovrstnih zgodb (Enron: The Smartest Guys in the Room, Taxi to the Dark Side, We Steal Secrets: The Story of WikiLeaks), je bil premierno prikazan na letošnjem filmskem festivalu Sundance v Park Cityju. Po istoimenskem romanu raziskovalnega novinarja ter s Pulitzerjevo nagrado (za stvarno zgodovinsko knjigo The Looming Tower: Al-Qaeda and the Road to 9/11) ovenčanega avtorja Lawrenca Wrighta beleži intervjuje z visokimi pripadniki Scientološke cerkve, ki so izstopili iz te sporne organizacije in govorijo o svojih dolgoletnih izkušnjah. Med njimi so z oskarjem nagrajeni kanadski scenarist in režiser Paul Haggis (Million Dollar Baby, Crash), televizijski in filmski igralec Jason Beghe (Thelma & Louise, G. I. Jane, nanizanki Melrose Place in Chicago Hope), nekdanji vrhovni predstavnik za odnose z javnostjo ter drugi najvišji član Scientološke cerkve Mark Rathbun, nekdanji vodja Urada za posebne zadeve pri scientologih Mike Rinder, kot osebna asistentka Johna Travolte s strani Cerkve dodeljena Sylvia 'Spanky' Taylor ter nekdanji člani kongregacije Tom DeVocht, Sara Goldberg in Hana Eltringham Whitfield. K temu dodaja še arhivske posnetke o življenju in delu L. Rona Hubbarda (1911—1986), ustanovitelja Scientološke cerkve ter kontroverznega avtorja njenega temeljnega dela Dianetika: Sodobna znanost o umskem zdravju in številnih drugih knjig.



Gibneyjev dokumentarec v produkciji mreže HBO je naletel na buren sprejem in huronsko navdušenje, pozneje pa je bil deležen treh emmyjev in še štirih nominacij. Odziv scientologov je bil takojšen in pričakovan: kategorično so zanikali verodostojnost prikazanega ter skušali z vsemi silami javno diskreditirati ustvarjalce in očrniti protagoniste. Na posebej ustvarjenih obrekljivih spletnih straneh in s televizijskimi ter časopisnimi oglasi so jih postavljali na laž, nekaterim so fizično grozili ali zoper njih vlagali tožbe, nazadnje pa so pri odboru Ameriške filmske akademije za izbiro dokumentarcev, ki naj bi bili deležni oskarjevske nominacije, sprožili agresivno kampanjo proti Gibneyju in njegovemu filmu. Pozneje so zanikali, da bi skušali vplivati na odločitev komisije za izbor nominacij.

Tudi če bi bila v dokumentarcu objektivno resnična samo tretjina od pričevanj, gre za grozljiva razodetja o enem od največjih sodobnih kvazi-verskih kultov — po vsem svetu podprtim z velikim finančnim vplivom, nepremičninsko konsolidiranostjo in vpetostjo v različne medijsko-industrijske lobije. Pisec znanstvene fantastike Hubbard je bil megalomanski blaznež, ki je iz svoje literarne zapuščine črpal ideje za vesoljsko kreacionistično fantazmagorijo lastnega sveta ter zablode o "očiščenju" človeškega uma. Uvedel je nekakšno freudovsko psihoanalitično izpraševalno tehniko (auditing) s pomočjo posebne elektronske naprave, ki naj bi z beleženjem odziva "umske mase" pomagala pri soočenju in odpravljanju travm, strahov in napačnih predstav. Izpraševalci so si med postopkom vestno zapisovali odgovore osebe na drugi strani naprave in tako je z leti nastajala velikanska knjižnica najintimnejših izpovedi ter osebnih zgodb tisočev ljudi — kar je poznejši fanatični vrhovni vodja in samooklicani Hubbardov naslednik David Miscavige (osebni prijatelj Toma Cruisa ter njegova priča na poroki s Katie Holmes) izkoriščal, da je izsiljeval taiste člane, ki so želeli izstopiti iz Scientološke sekte ali so pred novinarji spregovorili o svojih izkušnjah. (Po svojem izstopu je Jason Beghe posnel intervju, ki je bil kratek čas med najbolj gledanimi posnetki na YouTubu, potem pa je skrivnostno izginil.) Podobno imajo v primežu marsikoga, ki goji dvome in bi si utegnil premisliti o svojem članstvu (po nekaterih namigih je morda tak primer tudi John Travolta), a bi javno razkritje nekaterih osebnih stališč močno vplivalo na njegovo kariero in življenje. Nekateri se vendarle ne dajo ustrahovati; eden najbolj odmevnih primerov v zadnjem času je igralka Leah Remini, ki je o svoji izkušnji in izstopu iz Cerkve napisala knjigo Troublemaker.



Nasilnost, naraščajoča preganjavičnost ter militaristična politika samovoljnega manipulatorja Miscaviga in njegovih najvišjih podanikov (ki si na formalnih srečanjih med seboj salutirajo) so sčasoma presegli meje zdravega razuma: od ukazov po zavračanju lastnih svojcev, ki so čez noč postali "nezaželjena oseba" (podobno so Nicole Kidman odtujili od posvojenih otrok in na sodišču priborili pravno varstvo za Toma Cruisa) do fizičnih obračunov in poniževanj na kalifornijskem vrhovnem štabu Gold Base oziroma na izoliranem posestvu za prevzgojo, imenovanem Luknja, kjer naj bi "umsko reprogramirali" neubogljive člane Cerkve. Kljub vsemu je takozvana "cerkev" ostala nedotakljiva: pravno bitko proti Ameriškemu davčnemu uradu (Internal Revenue Service, IRS) so že zdavnaj dobili, zato jim kljub obračanju milijardnih zneskov kot "verski" skupnosti tam ni treba plačevati davkov. Enak status "neprofitne organizacije" so z vztrajnim lobiranjem in podmazanimi pravnimi manevri dosegli v Avstraliji, na Švedskem, na Madžarskem, v Španiji, Portugalski, na Hrvaškem in — saj ne boste verjeli — v Sloveniji. Tako je, tudi v Butalah, deželici idiotov na absurdni strani Alp, obstaja uradno registrirana Scientološka cerkev in na svojih spletnih straneh vabi k udeležbi na predavanja, podprta z navdihujočimi nauki Velikega vodje, komodorja Lafayetta Ronalda Hubbarda.

Resno razmišljam o tem, da bi se prijavil na ta predavanja (vsak ponedeljek v Domžalah, gsm 041 744 665), potem pa bi se v zameno za prijazno pranje uma scientologom zahvalil z lesenim krepelom, s katerim bi trajno prevetril njihove bolne možgane.

5 komentarjev:

  1. Prosim javi, kako je šlo z lesenim krepelom :). Sicer pa sta človeška neumnost in naivnost neskončna: ko misliš, da je nekje meja, se izkaže, da meje sploh ni.

    OdgovoriIzbriši
  2. P.S. Prvi komentar sem želel popraviti zaradi napake pri tipkanju, pa ni šlo, zato sem ga zbrisal :). Bom drugič pritisnil predogled.

    OdgovoriIzbriši
  3. Seveda je tisto krepelo mišljeno sarkastično, kot še en opomnik, v kako absurdni državi živimo. Kjer je sekta, ki prodaja knjige blazneža ter organizira predavanja o pranju možganov, lahko registrirana kot "neprofitna" verska organizacija. : /

    OdgovoriIzbriši
  4. Saj sem razumel, nisem Iztok Gartner :). Ampak kar se registracije tiče, lahko tudi midva in še nekaj drugih ustanoviva svojo sekto, kjer verjameva v stvarnika ali stvarnike vsega, lepo bi se slišalo recimo "42 jedijev okrogle mize".

    OdgovoriIzbriši
  5. Vem, da si razumel, ツ za vsak slučaj namerno poudarjam, da ne širim sovražnega govora, temveč le izražam mnenje. V "42 jedijev okrogle mize" se pa takoj včlanim, count me in. ^_^

    OdgovoriIzbriši