25. nov. 2015

The Vatican Tapes (2015)

IMDb | YouTube | moj vtis: ●●●○○○○○○○

Naj me pride kdo brcnit, prosim. Še vedno me ni izučilo in vedno znova podležem laskajočim napovednikom ter zvenečim hollywoodskim imenom. Sicer bi vsaj ob tistem režiserjevem moral zastriči z ušesi in sumničavo nagrbančiti čelo, ampak kaj hočemo; ljubezen do žanra in naivna želja po vsaj spodobnih predstavnikih terjata svoje. Mark Neveldine je doslej izprdnil nekaj mučno patetičnih skrpucal, bodisi kot producent in scenarist (Pathology, Jonah Hex) ali tudi kot režiser (Gamer, Ghost Rider: Spirit of Vengeance). Skratka, tole s filmi mu ne gre najbolje. Mogoče bi mu moral kdo to povedati. Naj gre raje izdelovat glinene skodelice ali prodajat čevlje, bo imel manj možnosti za nategovanje ljudi.



Še eno generično, kvazi-dokumentaristično PG-13 zgodbo o izganjanju hudiča smo potrebovali približno toliko kot še eno vojno na Bližnjem vzhodu. A kot rečeno: nad srhljivkami navdušen gledalec se trmasto nadeja vsaj kakšnega izvirnega prijema, morda poistovetljive glumaške predstave ali duhovitega dovtipa, še cenen -BU!- poskok je kdaj dobrodošel, ako premišljeno razbremenjuje dobro stopnjevano napetost. Žal pa tokrat nismo deležni ničesar od naštetega: pripoved in dialogi so na ravni Gartnerjevega bloga, dramaturška doslednost na nivoju pretočne greznice, Djimon Hounsou in Michael Paré sramotno statirata, celo posebni učinki so v najboljšem primeru nemarno dolgočasni. Film je absolutna katastrofa na celi črti: česa tako neizvirnega, prežvečenega, nedoločenega, medlega in nesmiselnega že dolgo ne. Neveldinov umotvor se — tudi z nenavadno podobnostjo osrednje protagonistke — zdi kot kakšna Stigmata (1999) revnega moža (beri: za neumne ali mlajše od 11 let); kar je še dokaj prizanesljiva ocena, saj je že eksorcistična debilarija s Patricio Arquette in Gabrielom Byrnom vse prej kot filmska mojstrovina, a v primerjavi z dotičnim deluje najmanj oskarjevske nominacije in Pulitzerjeve nagrade vredna.



Kje naj začnem, ne da bi si spričo absurdnosti od vsega hudega prežvečil gleženj? Olivia Taylor Dudley (nikad čuo) je mladenka, ki jo po okužbi rane na prstu (ne sprašujte) in s pomočjo zloveščega ptičjega glasnika zla očitno obsede zlodej; in sicer ne katerikoli peklenšček nižjega reda, temveč big kahuna Satan osebno. Tako je, obeta se nič manj kot rojstvo Antikrista in konec dni. Jamranje njenega strogega očeta (Dougray Scott) ne pomaga, zdrave marije svobodomiselnega katoliškega duhovnika (Michael Peña) ne zaležejo, eksorcizem vatikanskega strokovnjaka (Peter Andersson) nazadnje spodleti in neprevidnemu gledalcu resno grozi, da bo šesterček poljubnega češkega ležaka premalo za uspešen ogled psevdo-verske traparije do konca — ko se prerojena svetlolaska kot svetopisemski lažni prerok sočutno odpravi zdravit bolne in tešit nesrečne, namesto da bi v še zadnjem stereotipu kot vstali Princ teme poskrbela za dokončno pogubo sveta. Kaj, za vraga ...?

'ɐqpos ɐɾupǝןsod ɐpɐdıɹd ıuǝɯ uı ıɹǝʌz oןıʌǝʇs ǝɾ ǝɾoW

3 komentarji:

  1. Toliko se govori (in snema) o raznih Antikristih in podobnih kreaturah in z njimi povezanimi konci sveta, v resnici pa jih ljudje ne potrebujemo. Smo sami sebi dovolj, da si naredimo pekel na Zemlji.

    OdgovoriIzbriši
  2. Jebemti, pa kaj se ti ves čas matraš s temi drugorazrednimi grozljivkami, ko še posterja ne rabiš videt, pa veš, da bo sranje. Saj vem, da je lažje take filme skritizirat, kot pa kaj bolj zahtevnega, ampak a ni fajn videt še kaj kvalitete, da se spomniš kaj je to film? Liffe se je pravkar iztekel, ne bi kaj iz tega?

    OdgovoriIzbriši
  3. Mah, saj še sam ne vem. LIFFE pokrivajo že kolegi in resni filmski kritiki, drugorazrednih grozljivk pa imam zaenkrat res dovolj in bom v prihodnje bolj izbirčen.

    OdgovoriIzbriši