6. dec. 2015

Ant-Man (2015)

IMDb | YouTube | moj vtis: ●●●●●○○○○○

Nenavadno naklonjen odziv kritikov in javnosti ali pak dejstvo, za kako generično, konfekcijsko superjunaško akcijsko komedijo gre — res ne vem, kaj me je bolj presenetilo. V negativnem smislu, kajpak. Vem pa, kaj je botrovalo slednjemu: dolgoletna produkcijska kolobocija ter zamenjava sila inovativnega režiserja Edgarja Wrighta (Shaun of the Dead, Hot Fuzz, Scott Pilgrim vs. the World) z nesposobnim birokratom Peytonom Reedom (Yes Man, The Break-Up), ki se je bil pripravljen udinjati zahtevam studijev o tem, da mora tudi Človek-Mravlja vleči oportunistične referenčne vzporednice s stripovskim Marvelovim univerzumom (ne glede na to, ali so upravičene in smiselne). In rezultat te kravatarske kuhinje?



Preprosto ne razumem slinjenja nad predstavo Paula Rudda, ki se mi zdi v najboljšem primeru spodobna, nikakor pa ne presežna (kot da bi morali omedlevati ob že tako dolgočasnem komičnem glumaču, ki pokaže nekaj malega dramske žilice), ter poveličevanja "majhne" nravi filma (kot da je zgodba, ki govori o pomanjšanem človeku, tudi produkcijsko in kinematografsko skromna), ki nikakor ne more skriti pripovedne nedoslednosti in številnih kompromisov, nastalih zaradi ogabne preračunljivosti čezlužnikov — stremečim izključno k dobičkonosnosti izdelka na račun nostalgičnosti ljubiteljev stripovske umetnosti. Ma, jebite se, podgane hollywoodske. Seveda je že predviden sequel, ki naj bi ga prav tako režiral Reed.

Nekaj moram priznati: dasiravno nisem ljubitelj vsakršnih Marvelovih cineastičnih trendov ali že kar privzeto pristaš kokičarskih stripovskih akcijad (Maščevalci se mi zdijo infantilni, prvi novodobni Pajko-Fant me je solidno zabaval, Iron Man pa zmerno navdušil), sem imel po neverjetno posrečenih Varuhih galaksije (2014) bržčas previsoko zastavljena merila. Komu mar, da naj bi šlo za akcijsko komedijo, saj je tokrat enostavno nezabavna ter ima moteče neenakomeren komični (in siceršnji) tempo. Aha, "Avengersi so zaposleni z mesti, ki padajo z neba," ha ha ha. Kako duhovito (not). Kako ironično je, da je še najzanimivejši gobezdavi Michael Peña s svojimi zgodbicami in da je briljantni Michael Douglas tragično neizkoriščen, saj mu debilni scenarij ne omogoča niti najosnovnejše karakterizacije? (Prvotno naj bi bil film veliko bolj osredotočen na lik tega genialnega znanstvenika.) In zakaj čezlužniki vztrajno gonijo svojo retorično lajno o tem, da je film samo tako dober, kolikor je prepričljiv njegov osrednji antagonist, potem pa izprdnejo tako stereotipno megalomanskega, pozabe vrednega zlobneža brez razloga, kakršen je Corey Stoll? (Če že hočete videti frustriranega poslovneža, ki goji zamere do briljantnega znanstvenika in mentorja, potem si oglejte Jeffa 'Duda' Bridgesa v Iron Manu.) Vselej odlični Bobby Cannavale, ki je v Otožni Jasmine (2013) Woodyja Allena utelesil najbolj fascinanten lik, da o seriji Imperij pregrehe ne govorimo, je tukaj zreduciran na porazno nezanimivega, klišejskega policista ter sitnega očima? Prekleti mrhovinarji hollywoodski.
Končno film o superjunaku, ki ni tečen, resen, zamorjen, nedojeban in temačen, ampak zabaven, sproščen in odštekan. Pozdravljam ta trend. Big time. Le tako naprej, Marvel. —Iztok

Razdrobljena, plehka in brezciljna PG-13 pripoved, (pod)povprečni posebni učinki, posiljeno komedijantstvo, stereotipna družinska patetika z moralnim odkupljenjem glavnega junaka pri mladoletni hčeri (ki v njem vidi heroja), njegovo skakanje skozi ključavnice, nevrotične menjave velikosti in ježa na mravljincih, predvsem pa obči manko kakršnekoli zapomnljive superjunaške mitologije — ne, hvala, nadaljevanja si prav gotovo ne bom ogledal.

2 komentarja:

  1. Dejansko brezvezen film, veliko razočaranje.

    OdgovoriIzbriši
  2. Meni so stripi še vedno najboljši v papirnati obliki in sem potem vedno znova razočaran nad filmi. No, skoraj vedno. Nisem pa razočaran nad gartnerizmi: kot vedno pri vsaki "rezenziji" prekosi samega sebe. V bistvu bi ta osebek lahko v vsaki recenziji zapisal "dramaturgija je naredila en tak dober faking kul moment pa glavni igralec je en tak skuliran faking frajer ki podre vse kar vidi in zato je film en tak faking odličen za pogledat. Ko sem po dolgih urah gledanja filmov dan nadgradil s sprehajanjem svojega psa sem še vedno podoživljal faking svetle momente iz tega masterpis holivudskega kul produkta. Big lajk in vsi ki ne boste takoj stekli v kino ste eni veliki faking luzerji ki pojma nimate kaj je faking lajf."

    OdgovoriIzbriši