24. dec. 2015

The Hateful Eight (2015)

IMDb | YouTube | moj vtis: ●●●●●●●●○○

Kdo je tisti scenarist in režiser, ki lahko posname triurni film, v katerem se liki večinoma pogovarjajo, a se zavoljo nepopisne zabavnosti gledalcu zdi zgodba vsaj polovico krajša? Kateri ustvarjalec si drzne svoj umotvor posneti na arhaično širokem 70-milimetrskem Ultra Panavision celuloidu v razmerju slike 2,76 proti 1 (za ustrezno predvajanje so morali posebej opremiti izbrane kinodvorane), v katerem so nazadnje nastali taki fosili kot Ben Hur (1959), Upor na ladji Bounty (1962), The Greatest Story Ever Told (1965) ter Khartoum (1966)? Kdo zmore v svojo zgodbo vtakniti vrhunsko glumaško zasedbo (Samuel L. Jackson, Kurt Russell, Jennifer Jason Leigh, Walton Goggins, Demián Bichir, Tim Roth, Michael Madsen, Bruce Dern, Channing Tatum), ki pa si nasprotno od podobnih primerov ne hodi v zvezdniško zelje, marveč se v sijajni vzajemnosti tako skladno dopolnjuje, da igralci nenehno presegajo drug drugega? Kdo je tisti, ki prepriča legendarnega Ennia Morriconeja, da napiše izvirno glasbo posebej za film, čeprav je slavni skladatelj svojčas povedal, da tega ne bo več počel? Kdo v svoj izdelek med drugim vtakne Morriconejeve napeve iz kultnega Stvora (Eternity, Despair), med njimi tudi enega (Bestiality), ki ga John Carpenter tedaj ni vključil v končno različico? Komu uspe posrečen, kratkočasen multižanrski preplet krvavega vesterna, cinične komedije, psihološke detektivke in konverzacijske drame?



Seveda so vprašanja zgolj retorične narave. Tarantinu je pač spet uspelo in upam si trditi, da bodo tudi tokrat v igri filmska odličja.

Poleg veličastne kinematografije (Robert Richardson) in zanesljive montaže (Fred Raskin), pričakovano živopisane kostumografije in scenografije, nostalgične glasbene podlage ter prepoznavno tarantinovskih dialogov seveda ne manjka tudi njegovih cineastičnih namigov in poznavalskih poklonov: od preganjavičnosti v zaprtem prostoru sredi snežne prostranosti Stvora (1982), kjer so stvari drugačne, kot se kažejo navzven; do tematskih referenc na mitološke kavbojske telenovele tipa Bonanza (1959—1973). Osrednji poudarek — z več kot eno asociacijo na dinamiko Reservoir Dogs — je pak tudi tokrat na fascinantnih, večplastnih, mesenih protagonistih; napetost med njimi je tako otipljiva, kot bi šlo za dodaten lik v zgodbi. Tarantino jo z mednapisi vnovič pripoveduje skozi nelinearna poglavja (Chapter One: Last Stages to Red Rock, Chapter Two: Son of a Gun, Chapter Three: Minnie's Haberdashery, Chapter Four: Domergue's Got a Secret, Chapter Five: The Four Passengers, Chapter Six: Black Man White Hell), mestoma ji dodaja tretjeosebno naracijo in duhovite obešenjaške interpretacije ter predstavi mizansceno tako doživeto, da gledalca zazebe vsakokrat, ko se odpahnejo lesena vrata, za katerimi divja snežni vihar. In družbeni komentar? Sarkastična satira etike kapitalizma, zgodovinskega revizionizma ter običajnih čezlužniških civilizacijskih travm, od ideološke razcepljenosti med državljansko vojno in tlečega vprašanja rasizma do enakopravnosti žensk ter dediščine angleških kolonialistov.

Nekdanja vojaka sta torej po državljanski vojni postala trgovca s smrtjo. In ta prizor sredi širnega belega sveta, namreč tistega zasneženega wyominškega prostranstva, kjer se srečata Warren s svojimi trupli in Ruth z nase priklenjeno zločinko, je natanko to: »prascena« tržne ekonomije in konkurence. Če je z ujetimi zločinci, mrtvimi ali živimi, mogoče zaslužiti, priti do dobička, potem je že mogoče reči, da imajo status tržnega blaga, medtem ko so lovci na glave svobodni podjetniki, ki konkurirajo na trgu zločina. Morda pri Tarantinu ta trg zločina, kot se je razvil po ameriški državljanski vojni, še ni kakšna metafora za »zločinski trg« v današnjem kapitalizmu, zato pa je nesporna neka druga asociacija, namreč ta, ki to sceno svobodnega trga in konkurence retrospektivno naveže na tisto razpelo s trpečim in pod snegom izginjajočim Kristusovim obrazom: z nastopom trga je tudi z bogom konec. —Zdenko Vrdlovec, Dnevnik


Ne vem, kaj bi bilo sploh še mogoče dodati. Zamorski ʻbuffalo soldierʼ Samuel L. Jackson se vnovič pojavi kot figura, od katere je težko odvrniti pogled, s pomembnejšo vlogo je tokrat pozitivno presenetil tudi Goggins in Jennifer Jason Leigh je preprosto fantastična. Nasvet: vzemite si čas, primaknite zaboj čipsa in šesterček ležaka (in partnerja oz. partnerico) ter filmu namenite vso svojo pozornost, obrestovalo se vam bo. Tale je vsekakor za sladokusce in strastne Quentinove pristaše. (Osebno se mi zdi vsaj tako zanimiv kot Neslavne barabe in celostno približno enakovreden Djangu brez okovov.) Vsem skupaj želim vesel filmski božič.

26 komentarjev:

  1. Morriconeja je v zadnjih desetih letih isto kot Tarantino prepričalo vsaj 50 različnih ljudi. Le tolko, da ne boš orgazmiral :)

    OdgovoriIzbriši
  2. Govoriš traparije. Morricone je zadnjo glasbo za vestern po naročilu napisal pre 40 leti. Tarantino je Morriconeja nazadnje uporabil pri Djangu, a tisto je bila že obstoječa, stara glasba. Razumeš razliko?

    OdgovoriIzbriši
  3. Gartner se je oglasil, jupi. Sem se spomnil, da moram po dolgem času na njegov blog, da se krohotam, ko berem njega in nekatere njegove komentatorje, ki živijo v enem vzporednem vesolju. Nekakšen Gartnerjev The Twilight Zone nepismenih, nestrpnih in "vsevednih".

    OdgovoriIzbriši
  4. Ja, kaj zdaj, glasbo za vestern al glasbo za film na splošno? Odloči se :)

    OdgovoriIzbriši
  5. Tebi je treba res vse narisat. No ja, saj me ne čudi, glede na sposobnost razumevanja in artikuliranost debat na tvojem blogu. Govorimo o vesternih, ker je za ta žanr danes 87-letni Morricone izrecno izjavil, da ne bo več pisal nove glasbe (a so mnogi kljub temu uporabili njegove stare skladbe, tudi recimo Tarantino za Django Unchained). Zadnja kavbojka, za katero je posebej napisal soundtrack, je razmeroma neznana komedija z Budom Spencerjem Buddy Goes West iz leta 1981. Torej ne gre ravno za 40 let (to sem rekel zelo približno), ampak dejansko po 34 letih je Morricone spet napisal nov score za vestern.

    OdgovoriIzbriši
  6. Iztok "porno igralke ne morejo biti posiljene" Gartner

    OdgovoriIzbriši
  7. Gartner, saj bi človek s tabo tudi kaj razpravljal, ampak verjetno po ogledu tretjerazrednega porniča v družbi Desanke Šakić zdaj že petič gledaš Home Alone 4. Film na nivoju tvojih zapisov in komentarjev večine tvojih komentatorjev. No, vseh, tiste s kančkom pameti si s svojega bloga že spodil. Gartner, ljubitelji filma ti želimo srečno 2016 in upamo, da nas na resnih filmskih blogih ne utrujaš več.

    tvoj prijatelj "sreda"

    OdgovoriIzbriši
  8. Meni je pa fascinantno, kako se družno spravljate na Gartnerja,čeprav je vse prav povedal. Če greš gledat seznam glasbe za Morriconeja je kar dolg v zadnjih desetih letih. In filmolju je res napisal v filmih,ne v vesternu. Od takih intelektualnih kalibrov bi človek pričakoval tudi malce več samo kritičnost, ali morebiti celo kaj dobrodušnosti.

    OdgovoriIzbriši
  9. Filmoljub, v tekstu zgoraj nisi napisal, da gre za vestern ampak za filme na splošno. Daj no :)

    OdgovoriIzbriši
  10. V tekstu ne pišem o filmu na splošno, ampak konkretno o tem filmu ter o tem režiserju -- še enkrat preberi, kako sploh začnem svoj prispevek. In ta film je vestern, ne "film na splošno". Ali sploh obstaja kakšen film, ki je "film na splošno"? Hm, zanimiv gartnerizem. Tebi jih res ne zmanjka.

    OdgovoriIzbriši
  11. En Gartnerjev pristaš piše o samo kritičnosti. Morda nam, ljubiteljem filma to tudi manjka, kajti to in še več imajo Gartnerjevi pristaši, ki so poleg tega zelo samo zavestni, vse vedni, globokorazmišljajoči in nasploh zelo raz gledani :). #gartyfartypress

    OdgovoriIzbriši
  12. Še en film, ki ga bo treba videti...po Vojni zvezd, jasno ;).

    OdgovoriIzbriši
  13. Joj no, Tarantino posname film v 70 mm in vi potem gledate piratski screener v shitty kvaliteti. Sramota. Tarantinu se para srce ob tej misli. Filmoljub, ne zaslužiš si svojega vzdevka ob takih potezah. Razen, če ga boš šel gledati v kino ob izidu in se zdaj nisi mogel upreti ogledu, v tem primeru ti je oproščeno.
    Tisti kvazi intelektualci, ki patetično mislijo, da so pametnejši, ker zasmehujejo druge in se tako vzvišeno delajo norca iz Gartnerja, ki tokrat res ni nič butastega napisal, pa potrebujejo samopomoč od filanja ega in prevelike mere snobizma.

    OdgovoriIzbriši
  14. Torej naj mi bo oproščeno, ker bom film gotovo gledal tudi v kinu. Je pa res, da potrebne opreme za to tam skoraj zagotovo ne bo in bomo gledali okrnjeno (obrezano) verzijo. Doma sem si vsaj ogledal film tako, kot je bilo mišljeno. Na to verjetno nisi pomislil.

    OdgovoriIzbriši
  15. Res vrhunski. In na momente res sličen Steklim Psom, ampak ene filme se pač splača večkrat vidt -- in v večih preoblekah. :)

    OdgovoriIzbriši
  16. "Doma sem si vsaj ogledal film tako, kot je bilo mišljeno."
    What? Imaš doma 70 mm filmski projektor in si prek distribucijskih zvez dobil svojo filmsko kopijo? Ker drugače nisi gledal 70mm verzije, ki je dolga 187 min. Piratske verzije so tiste, ki jih bodo vrteli v večini digitalnih kinov po svetu, tudi pri nas, kjer seveda nimamo 70mm projektorjev.

    OdgovoriIzbriši
  17. No, torej je izkušnja v najboljšem primeru enaka. Lahko pa na hitro kupiš letalsko vozovnico in se odpraviš čez lužo v enega od izbranih kinematografov, namensko opremljenih za ustrezno projekcijo tega filma.

    OdgovoriIzbriši
  18. Bolj me žalosti to, da je folk tako neučakan, da se zadovolj s slabo kvaliteto screenerjev in ne more počakati niti do kino izdaje. Kino izkušnja in laptop-screener izkušnja ni na isti ravni in sam osebno si hočem za take filme zagotoviti (prvo) dobro izkušnjo.

    OdgovoriIzbriši
  19. Kvaliteta screenerja je najmanj solidna, saj gre za neposreden digitalni rip, primerljiv z DVD formatom, z zvokom ter podnapisi vred (in seveda v izvirnem formatu slike), in ne kakšno negledljivo CAM verzijo (ki jih vsaj jaz ne gledam nikoli). Predvsem pa je treba vedeti, da v tem trenutku ni znano, ali bo film pri nas sploh predvajan ter kdaj naj bi to bilo. Po preostalem svetu sicer štarta januarja 2016. Med napovedniki naših kinodvoran ga v tem trenutku ni, podatkov o tem pa tudi drugod ni zaslediti. Pa brez skrbi: ne opravičujem, pač pa zgolj pojasnjujem. :)

    OdgovoriIzbriši
  20. V naša kina pride 7. januarja, to je drug teden in to je že nekaj časa znano. Mogoče si gledal samo Kolosej, kjer ga ne bo, ker je itak samo še za zapret. Bo pa v Cineplexxu in v večini mestnih in lokalnih kinih.

    OdgovoriIzbriši
  21. Res je. Cineplexx od 7. januarja 2016 dalje. Sem nekako spregledal. :/

    OdgovoriIzbriši
  22. Filmoljub ne hodi kino, to je splošno znano. Če že gre, pa gre gledat sinhro risanko z otroci. Če je bil letos v kino desetkrat bom zelo presenečen. Ljubitelj filma pa tak :)

    OdgovoriIzbriši
  23. Jp. To je enako 'splošno znano' kot to, da si ti slavna medijska osebnost in eden boljših televizijskih voditeljev.

    OdgovoriIzbriši
  24. Prav uživam, ko se z gartnerizmi oglasi nam vsem ljubi Gartner. Za človeka, ki naj bi naredil celo faks (smešen faks je to moral biti),si strašno nepismen. Recimo, pravilno se napiše z otroki. Tudi naslednji stavek je pravi zmazek. Vsebinsko pa moram priznati, da sem spremljal tvoj zapis na tvojem "filmskem" blogu ter kasnejše komentarje in se s filmoljubom in še enim komentatorjem tam res strinjam. Jasno, da se Gartner ne bo dal prepričati, kajti kljub temu, da on otrok nima (saj jih tudi ne bo imel, kdo pa je na koncu porniča videl, da bi iz tistega onegavljenja prišli otroci), je za otroke največji strokovnjak na svetu. Ne, Gartner, nisi.

    OdgovoriIzbriši
  25. Jebe lud zbunjenog...

    OdgovoriIzbriši
  26. Ocena 9. Zaradi vsega in zaradi stopnjevanja filma. Nisem pričakoval tako dobrega filma po sužnju.

    OdgovoriIzbriši