24. jan. 2016

The Last Witch Hunter (2015)

IMDb | YouTube | moj vtis: ●●●●○○○○○○

Obritoglavi steroidnež Vinko Dizel kot akcijska figurica v še eni zgodbi o preganjanju coprnic (potem ko smo v zadnjem času videli že Season of the Witch, Hansel & Gretel: Witch Hunters, Seventh Son in še kaj)? V še enem generičnem PG-13 umotvoru, ki ga je po scenariju Coryja Goodmana (Priest) ter Matta Sazame in Burka Sharplesa (Drekula UnTurd) režiral kalifornijski plažni deček Breck Eisner (The Crazies), v produkciji Geoffa Shaevitza (Twilight, RED, Escape Plan) in Samanthe Vincent (dirkaška franšiza Hitri in debilni, Riddick)? Whoa,™ ampak če to ni obetavno, potem pa res ne vem.



Jasno je, kako se je treba pripraviti za ogled tovrstne mojstrovine: s pričakovanji na najnižji prečki kurje lestvice, zakopane globoko v greznico, in ob začasnem izklopu vitalnih funkcij čelnega režnja. Ob prižganem zvitku kakovostne dišeče zeli, zaboju slanega čipsa in šesterčku češkega ležaka je lahko taka filmska izkušnja razmeroma kratkočasna in nemara celo zabavna. Razen v primeru, da ni.

Vinko je torej kot prvak skrivnega mističnega Reda sekire in križa starodavni lovec na čarovnice Kaulder, ki ga je pred dolgimi 800 leti njihova kraljica (Julie Engelbrecht) — tik preden jo je v poslednjem obračunu z mečem razčesnil na dvoje — omadeževala z urokom nesmrtnosti: za kazen bo moral na veke vekov sam hoditi po solzni dolini, medtem ko bo ugonabljal zlovešče magične kreature, ki si odlej prizadevajo za oživitev svoje zlohotne voditeljice. Vinkov zvesti pomočnik je specializirani duhovnik Dolan v dedni funkciji zaščitnika preganjalca čarovnic, ki se že stoletja prenaša na rodove mlajših Dolanov — oziroma sam Michael Caine v vlogi nekoga, ki je prišel unovčit ček za igralski honorar in bi bil raje kjerkoli drugje (recimo v odlični drami Mladost režiserja Paola Sorrentina). Njegov mladi naslednik je "Creepy" Elijah Wood v običajni vlogi hobita, ki svoje delo jemlje nadvse resno — posebej potem, ko starega Dolana zastrupijo z močnim črnim urokom, ker se želijo dokopati do neiztrohnjenega srca kraljice vešč. Našemu slaboritniku po sili razmer pomaga mlada, dobra čarovnica Chloe (Rose Leslie), blagoslovljena s spretnostjo vdiranja v sanje in manipulacije s spomini blodnjavega — Vinko se mora namreč po namigu umirajočega Dolana starejšega "spomniti svoje smrti", da bo razvlozlal uganko v sodobnosti in ugotovil, kdo mu streže po življenju; šele potem se bodo lahko vsi skupaj lotili reševanja sveta, ki mu grozi poguba v obliki kužnega uroka, ki bo Zemlji prinesel večno čarovniško temo.



Kot rečeno: nikoli se nisem imel za artfagovskega apologeta tendenciozne, visokoleteče cinemasturbacije, ki bi zahteval nenehno intelektualistično spodbudo. Pogojno so lahko taki filmi (do neke mere) zabavni, četudi niste osemletnik na spodnji polovici Gaussove razvojne krivulje — če so le nepretenciozno obešenjaški, besedno duhoviti, dramaturško dosledni in opremljeni s samoreferenčnim (meta)pripovednim cinizmom. A vse to zahteva izkušenega režiserja in šefa produkcije; lahkotno samoironičen scenarij, ki se ne jemlje pretirano resno; ter glumače, ki se pri karikiranem prikazu stripovskih likov odkrito in sproščeno zabavajo. Tokrat pa žal temu ni tako™ (kot se glasi ta čudovita podalpska fraza). Seriozna atmosferičnost, plastično neprepričljiv CGI, bolj ridikulozni kot strašljivi antagonisti, predvidljivo mlačen twist v epilogu, logi(sti)čno popolnoma zavožen ter instantno antiklimaktičen akcijski vrhunec ter kopica srepečih Vinkovih pogledov v bližnjem posnetku — in za nameček si ti ljudje potem upajo govoriti še o nadaljevanju. K sreči je zaradi blagajniške pušione ta možnost (za zdaj) prestavljena za nedoločen čas. Hvala ti, veliki Ktulu.

7 komentarjev:

  1. Bi se kr strinjal. Še najbolj posrečen del filma mi je bilo Vindizlovo naslavljanje (Cainovega) Dolana s "kid". :)

    OdgovoriIzbriši
  2. Kdo bi sploh gledal tak film? Opažam da so večinoma opisani slabi filmi, ki si tega ne zaslužijo.
    V množici negledlivih manjka ogromno dobrih filmov: zadnja, ki sem ju pogledal:De Behandeling aka The Treatmentn 2014, The hunt 2012.
    Relatos Salvajes aka Wild Tales 2014 - mojstrovina

    Ne vem kam naj napišem vendar me zmoti, da je od 5 filmov na blogu en za pogledati.

    OdgovoriIzbriši
  3. Hvala za komentar. Ta film si je recimo ogledalo ZELO veliko ljudi, ne boš verjel. :) Če bi v zadnjih 8 letih pisal samo o dobrih filmih, ki sem jih videl (česar ne počne noben bloger), bi bilo dokaj dolgočasno in vsebinsko uborno; razen tega je precej subjektivno, kateri filmi "so za pogledat" in kateri ne. Bom poskusil dobiti omenjene naslove, hvala za priporočilo.

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Normalno, da bodo otroci gledali majstra Dizla.
      Ja vendar je na blogu večina slabih, celo najslabši se najdejo, ne vem za koga?
      Dobrih filmov imaš na razpolago za naslednjih nekaj let vsak teden.

      Izbriši
    2. * za vsak teden po 2 komada :)

      Izbriši
    3. Vidim, da je kriza le zadnji čas, če pogledam prejšnja leta, se najde na kupu večina dobrih filmov.

      Izbriši
  4. p.s. Mimogrede, o Vinterbergovem The Hunt oziroma v izvirniku Jagten (2012) sem pisal (tukaj) in prepričan sem, da se med opisanimi filmi na blogu najde še kaj zanimivega. Vsako mnenje je subjektivno, zato ga skušam vselej podkrepiti z argumenti in ne zgolj opremiti z nekakšno oceno, ki je lahko razmeroma arbitrarna.

    OdgovoriIzbriši