26. feb. 2016

In the Heart of the Sea (2015)

IMDb | YouTube | moj vtis: ●●●●●●○○○○

Pustolovska zgodovinska drama režiserja Rona Howarda prikazuje (domnevne) dogodke, ki so navdihnili slovito povest ameriškega romantičnega pisca Hermana Melvilla o morilskem belem kitu Moby Dick (1851). Tedaj še neznanemu pisatelju (Ben Whishaw) pripoveduje svojo zgodbo nekdanji pomorščak (Brendan Gleeson), ki že vse življenje skuša pozabiti na srhljivo prigodo iz mladosti — o kateri ni nikoli povedal živi duši, tudi lastni soprogi ne. V prvoosebni pripovedi starca tako vnovič oživi nedoumljivo doživetje kitolovke Essex z otoka Nantucket, njenega neizkušenega kapitana (Benjamin Walker) ter srboritega prvega častnika (Chris Hemsworth), predvsem pa srhljiva preizkušnja brodolomcev po uničenju ladje ter njihovo soočenje s smrtjo v obliki belega morskega orjaka.



Verjetno ni splošno znano, da je razen pričevanja preživelih z ladje Essex in tistega o zloglasnem albino kitu glavaču Mocha Dicku, pa tudi lastnih izkušenj (kot mladenič je delal na kitolovki), pisatelja Melvilla pomembno navdihnila povest njegovega rojaka Edgarja Allana Poeja, napisana že leta 1838. The Narrative of Arthur Gordon Pym of Nantucket je edini daljši Poejev roman in eno njegovih najbolj skrivnostnih del; gre za romantično alegorijo o človekovih strahovih, njegovi sprevrženi psihi ter pogrezanju v kolektivno blaznost sredi nerazumljivega zgodovinskega obdobja novih odkritij in neslutenih gospodarskih možnosti. Poe piše o grozi preživetja, zavrženosti dejanj iz obupa ter civilizacijskem absurdu človekovega boja z naravo; o ladijskih uporih in slepih potnikih, strašljivem brodolomu, kanibalizmu med preživelimi, predvsem pa o okrutnosti in nasilju v samem človeku. Če se potrudite, v kakšnem zaprašenem kotičku javne knjižnice morda še lahko dobite Pripoved Arthurja Gordona Pyma iz leta 1975 (Mladinska knjiga, zbirka Odisej) v prevodu Alenke Obreze in z ilustracijami Janeza Plahute.



Ron Howard (žal) v ničemer ni poustvaril simbolnega in arhetipskega pomena bodisi Melvillove ali Poejeve zgodbe; očitno se je po varni poti svojega stanovskega kolega Ridleyja Scotta podal na hollywoodski tekoči trak kompromisov in industrijskega PG-13 oportunizma. Film je v najboljšem primeru soliden tako po pustolovski kot tudi dramski plati. Prvemu morem(o) očitati pretirano rabo naknadno dodanih učinkov (ter s tem manko prepričljivega vtisa ogroženosti in teže dogajanja), drugemu pa dramaturško razdrobljenost in nejasnost, šibko karakterizirane osrednje like, njihove plehke dialoge in povečini prazno vzajemnost (s tem pa ničelno poistovetenje gledalca) med protagonisti. Medtem ko so stranske vloge s pičlo minutažo namenjene briljantnim glumačem (razen Whishawa in Gleesona še Cillian Murphy, Joseph Mawle, Paul Anderson in drugi), sta v ospredje postavljena avstralski 'Thor' Hemsworth ter lovec na vampirje Walker — ki osrednji nalogi preprosto nista kos. In torej kaj? Gledalcu bolj ali manj dol visi zanju ter za njun prikaz večnega socialno-gospodarskega nasprotja med aristokratskim elitizmom in neprivilegiranim delavskim razredom. Kot tudi v morski pršec izzveni biblijski simbolizem skrajnih meja védenja in znanja ljudi, varljivosti krute usode, ekoloških motivov brezčutnega izkoriščanja virov in povračilnih ukrepov narave, človekovega pohlepa in njegove prirojene neusmiljenosti.



Kar ostane, je gledljiv in tehnično ter vizualno spretno udejanjen film, vendar tematsko in konceptualno daleč od Howardovih mojstrovin tipa Apollo 13 (1995), A Beautiful Mind (2001), Frost/Nixon (2008) in drugih, ki so se nam veliko trajneje usedli v cineastični spomin. Če že, si potemtakem raje oglejte Moby Dick (1956) režiserja Johna Hustona s slavnim Gregoryjem Peckom v vlogi samouničevalnega, obsedenega kapitana Ahaba.

2 komentarja:

  1. Sem presenečen nad dokaj pozitivno kritiko. Notri je toliko CGI-ja, da vse skupaj deluje tako ceneno, in je žalostno, da je videt zraven toliko, kolikor toliko solidnih igralcev... Skupna ocena: raje spreglejte!!!

    OdgovoriIzbriši
  2. No ja, te razumem in vem, kaj misliš: dejansko je moja kritika zgolj "dokaj" pozitivna. Film se mi vsekakor zdi gledljiv in veliko je slabših, tudi kar zadeva CGI. Celokupno gledano pa prav gotovo ne kakšna Howardova mojstrovina, to drži.

    OdgovoriIzbriši