24. apr. 2016

Star Wars: The Force Awakens (2015)

IMDb | YouTube | moj vtis: ●●●●●●●○○○

Sem v trendu. Slednji zapoveduje: vzemi, kar je dobrega, tisto s konsenzom industrije kompromisarsko zapakiraj v malce drugačno, bleščečo, dinamično podobo — ter svetu predstavi kot nekaj novega, svežega, aktualnega, globalno primernega za vsakogar. Naj bo sila trženja s tabo, potrošnik. Bling bling!

Pisalo se je leto 2012 in Disney je z nakupom Lucasfilma napovedal nove filme iz franšize Vojna zvezd in kot prva je bila oznanjena Epizoda VII, ki je naknadno dobila podnaslov Sila se prebuja (The Force Awakens). Marsikdo je dobil pomisleke, da gre le za klasično molzenje blagovne znamke, saj je bila zgodba kronološka odlično zaključena in ustvarjalci so bili pred velikim izzivom, kako smiselno nadaljevati zgodbo. Glavno breme je padlo na uveljavljenega režiserja J. J. Abramsa (Zvezdne steze: V temo), ki se je zadeve lotil s pomočjo veteranov originalne trilogije ter obrazi mlajše generacije. Skrbno varovana zgodba in zelo dobro oglaševanje sta že tako visoka pričakovanja še dvignila za nekaj nivojev in če k temu prištejemo še fanatičnost oboževalcev, so bili trenutki pred premiero že blizu vrelišča. —Jure Konestabo, FilmStart
Zavedati se je treba, da je imel J. J. Abrams v tej igri za velike zaslužke precej jasno začrtano nalogo: od mrtvih obuditi franšizo Vojna zvezd s filmom, ki bo na krov Tisočletnega sokola vrnil stare oboževalce, ki so jim zgrešeni preddeli (Epizode I-III) vse skupaj zagravžali, obenem pa v franšizo vpeljati naslednjo generacijo, ki se bo v nove like zaljubila tako, kot so se njihovi starši v Luka, Hana in Leio; vse to se mora dogajati v svetu, ki ga veže cel kup predzgodb, pravil in konvencij. —Ana Jurc, MMC RTV SLO

Opomba. Če je širina zgornjega Vimeo videoposnetka napačna ali se ta sploh ne predvaja, je to verjetno zato, ker uporabljaš omejeni brskalnik MalegaMehkega™ Internet Explorer ®

Sam zaplet morda res spominja na reciklažo zgodbo iz prvotne trilogije — uporniki, med katerimi izstopa pilot Poe Dameron ( Oscar Isaac ), morajo uničiti že tretjo Zvezdo smrti —, pa kaj za to? Navsezadnje bi lahko nekaj podobnega dejali za vsak drug visokoproračunski film, ki so ga v Hollywoodu posneli v zadnjih petintridesetih letih. Pomembno je predvsem to, da se gledalci vživimo v dogajanje na platnu. [...] Vojna zvezd je dosegla takšno priljubljenost prav zaradi preproste in univerzalne pripovedi, ki je razumljiva vsem in s katero smo se lahko vsi poistovetili. Zakaj bi torej izumljali toplo vodo in spreminjali nekaj, kar se je že večkrat izkazalo za učinkovito? [...] Novi liki so zaslužni za to, da sila še nikoli ni bila močnejša Ne glede na to je tudi v galaksiji daleč daleč stran obstajal prostor za izboljšave, kar je J. J. Abrams s pridom izkoristil. Morda se bo to komu slišalo bogokletno, toda upal bi si trditi, da je sedma epizoda najkakovostnejši del franšize do zdaj — še posebej, če film ocenjujemo kot zaokroženo celoto —, vsekakor pa je najbolj čustven in najbolje odigran, velik napredek pa je opazen tudi pri dialogih, ki so bili od nekdaj šibka točka Lucasove vesoljske sage. —Klemen Černe, SiolNET

Z igralskega vidika se še najbolj izkažejo tisti člani igralske zasedbe, ki so se franšizi pridružili na novo (ob že naštetih velja omeniti še Domhnalla Gleesona , ki je, čeprav se pojavi samo v nekaj prizorih, srhljivo učinkovit v vlogi generala Huxa), medtem ko so Fisherjeva, Ford in Hamill v filmu predvsem zato, da povežejo zgodbo obeh trilogij ter vanj vnesejo kanček nostalgije in sentimentalnosti. [...] Od likov, ki nas spremljajo že skoraj štiri desetletja, pač ne moremo pričakovati karakternega razvoja, zato pa so tu Kylo Ren, Finn in Ray (najbolj prepričljiva akcijska junakinja po Katniss Everdeen!), ki so franšizo že zdaj popeljali v nove višave. —Klemen Černe, SiolNET
Vojna zvezd je tako večna kot njeno sporočilo, da demokracija vedno podleže Temni strani, da se vedno izpridi, da vedno postane represivna in da sama ustvarja diktatorje, Darthe Vaderje, zato se z njo tudi tako zlahka identificirajo nove in nove generacije, ki to — podleganje demokracije Temni strani — vidijo povsod in vsak dan. Zvezda smrti (no, Starkiller Base), ki jo — večjo od originalne! — gradi Prvi red, izgleda neuničljiva, toda Han Solo dahne: "Vsako stvar je vedno mogoče nekako razstreliti!" Nova Vojna zvezd, ki ne skriva, da je modra kri — metafora rentniškega kapitala — kužna, nagnjena k Temni strani, navsezadnje, Kylo Ren je Anakinov vnuk, in da korak v prihodnost vedno pomeni tudi dva koraka v preteklost, je poziv k akciji: revolucija ima smisel. Še toliko bolj, če se spominja svojih porazov in zmag (spomini — citati, reference, flirtanje s feni — so tu res Sila!), če ima smisel za humor in če jo vodi ženska, generalka Leia, oh, in če tudi vlogo misleca, novega Yode, prevzame ženska, Maz Kanata (Lupita Nyong’o). V vesolju — abstrakciji zgodovine, ki govori skozi črno masko — se morda res ne sliši krikov, politiko pač. —Marcel Štefančič jr., Mladina

Prebujajoča se sila s proračunom okrog 300 milijonov dolarjev jih je svojim ustvarjalcem doslej prinesla sedemkrat toliko; to je najdobičkonosnejši film v celotni vojnozvezdni franšizi, najuspešnejši projekt studiev Walt Disney, največji dobičkar v Severni Ameriki vseh časov ter za Cameronovima Titanikom (1997) in Avatarjem (2009) tretji najuspešnejši film v zgodovini kinematografije. Človek bi pomislil, da vsi ti presežniki že morajo biti sorazmerni s kakovostjo. Ali pač? Krasni novi svet!

11 komentarjev:

  1. Hja, v primerjavi z I, II in III je tole zelo soliden izdelek. Legendarnim IV, V in VI kakopak ne seže do kolen.

    OdgovoriIzbriši
  2. Se strinjam. Solidno. Kratkočasno, zabavno, ne preveč prisiljeno, reference so pretanjene in dobro umeščene. Ampak zgodba kot celota pa ni kdovekaj.

    OdgovoriIzbriši
  3. Nič čudnega, da je Jar Jar Abrams ubral srednjo pot in s tem ustvaril kompilacijo Star Wars "uspešnic".
    Postregel nam je z zajetnim kupom nostalgije, dodal pa nove like, ki nekoliko predvidljivo kažejo na morebiten potek te trilogije. Novega materiala je ravno dovolj, da se bo raja radostila do izida drugega dela te ponovno zagnane filmske franšize.
    Tako je zadovoljeno današnji mladeži, ki je videla "HD reboot" verzijo filmov, ki pa jih, domnevam, ne bi niti povohala, starim ljubiteljem pa ni bilo pohojenih preveč prstov, da ne bi vseeno odšli iz kinodvoran nasmejani, s prerojenim otroštvom v sebi.

    Ocena: 6-

    OdgovoriIzbriši
  4. Prej sem po pomoti zbrisal komentar, pardon. Sicer se pa strinjam: kompromis in oportunizem. Ampak danes bi bilo verjetno naivno pričakovati karkoli drugega pri takem filmu.

    OdgovoriIzbriši
  5. Avtor je odstranil ta komentar.

    OdgovoriIzbriši
  6. Take primerjave niso upravičene. Upoštevaš lahko zgolj vtis in vpliv, ki ga je film prinesel v svojem času (pri določenih tehnoloških razmerah in filmskih trendih), med epizodama IV. in VII. pa je recimo skoraj 40 let časovne razlike. V tem času se je svet spremenil do nerazpoznavnosti.

    OdgovoriIzbriši
  7. Če (ti) ni kristalno jasno, zakaj ne moreš neposredno primerjati dveh filmov, med katerima je skoraj 40 let razlike, potem ne vem, kaj bi še dodal.

    OdgovoriIzbriši
  8. Nič nevljudnega ne vidim v svojem odgovoru. Od prve trilogije SW do tretje trilogije se je vse toliko spremenilo, da gre dobesedno za drugačne filme. Nobena primerjava skorajda ni smiselna. Seveda pa lahko ti vseeno primerjaš, kar in kakor želiš.

    OdgovoriIzbriši
  9. p.s. Škoda, da si odstranil čisto vse svoje komentarje. Kakšno stvar bi jaz verjetno lahko res bolje argumentiral, zdaj pa ne vem več, na kaj sploh odgovarjam. :)

    OdgovoriIzbriši