21. jul. 2016

Sinhrometastaze, drugič




Glede sinhronizacije animirank za najmlajše v naših kinih sem (pred skoraj petimi leti in pol) začutil nujo, da povem mnenje — potem ko se je pri najslavnejšem televizijskem voditelju, recenzistu,™ blogerju, strokovnjaku za seks, poznavalcu dramatizacije,™ [vstavi še 17 poljubnih funkcij] ... razvnela žolčna razprava o tem, zakaj (mu) poslovenjeni izdelki smrdijo. Zdelo se mi je, da sem čisto nazorno, zdravorazumsko in objektivno razložil, kako in kaj. Ampak ne, možganski trust ni razumel sporočila in bistva, po vsem tem času pa vnovič načenja diskusije, ki jim (spet) niti slučajno ni kos.

Ne vem, kako naj njemu in podobnim spletnim damjanom murkom še bolj preprosto pojasnim dejstva. Morda z diagramom ali pa po alinejah? Ni hudič, da ne bi kapnilo celo najbolj zabitim.



Zakaj so torej filmske vsebine za otroke sinhronizirane, še enkrat.

(A) Ker tako zapoveduje Zakon o javni rabi slovenščine (ZJRS), sprejet dne 15. julija 2004. V drugem odstavku 24. člena je določba nedvoumna: "(2) Tuji filmi se javno predvajajo s slovenskimi podnapisi ali pa so sinhronizirani v slovenščino. Tujejezični igrani ali risani filmi, namenjeni predšolskim otrokom, se lahko javno predvajajo samo, če so sinhronizirani v slovenščino."

(B) Da jih lahko razumejo tisti, ki so jim te zgodbe namenjene: predšolski otroci. Sicer jih pač ne bi razumeli. V čem bi bil torej smisel predvajanja ali sploh izdelovanja tovrstnih animirank? (Mimogrede: sinhronizirajo jih tudi drugi narodi povsod po svetu).

Navodilo: preberi točko (A), skušaj dojeti zapisano in se potem pomakni na točko (B). Če ne razumeš argumenta, se pomakni nazaj na točko (A) in ponovi vajo. Ponavljaj, dokler ti sinaps ne razsvetli razodetje. Če tudi po številnih poskusih doumevanje ne uspe, si verjetno preveč neumen, da bi karkoli počel ali sploh dihal.

Ni komentarjev:

Objavite komentar