7. sep. 2016

Free State of Jones (2016)

IMDb | YouTube | moj vtis: ●●●●●●○○○○

Kdo je že Gary Ross? Svojčas je napisal scenarije zabavne komedije Big (1988) z mladim Tomom Hanksom, duhovite predsedniške satire Dave (1993) z briljantnim Kevinom Klineom ter zgodovinske drame Seabiscuit (2003), ki jo je tudi režiral. Vsi trije filmi so bili deležni oskarjevskih nominacij. Pozneje se je udinjal kot scenarist in režiser prvega dela franšize Igre lakote: Arena smrti (2012) in odtlej je tokrat prvič spet na režiserskem stolčku. Vnovič tudi kot eden od scenaristov prinaša resnično zgodbo o Newtonu Knightu (1837—1922), dezerterju iz južnjaške armade med krvavo ameriško državljansko vojno, ki je v okrožju Jones v državi Mississippi razglasil samooklicano neodvisno ozemlje ter se s pristaši (južnjaškimi unionisti) boril zoper režim konfederacije secesionističnih držav. Kot novodobni 'Robin Hood' se je zlasti upiral neizprosni davčni politiki in obveznim vojnim dajatvam, ki sta krajevno prebivalstvo prignala do roba obstoja. Sredi gorečih nasprotnikov politike abolicionizma oz. rasne emancipacije predsednika Lincolna (ki so ga tudi zato umorili) si je prizadeval za odpravo suženjstva in enakopravnost črnske skupnosti. Poročil se je s temnopolto Rachel, nekdanjo sužnjo svojega deda; medtem ko je Knightov odrasli sin iz prejšnjega zakona Mat oženil njeno odraslo hčer Fannie, njegova hči Molly pa se je poročila z Rachelinim sinom Jeffom. Kot svojevrsten politični statement (za tiste čase nekaj nezaslišanega) so bile tako rasno pomešane tri generacije.

Number one, no man ought to stay poor so another man can get rich. Number two, no man ought to tell another man what you got to live for or what he's got to die for. Number three, what you put in the ground is yours to tend and harvest and there ain't no man ought to be able to take that away from you. Number four, every man is a man. If you walk on two legs, you're a man. It's as simple as that.

Zgodovinska drama prinaša prepričljiv portret tega kontroverznega moža, ki ga suvereno upodobi Matthew McConaughey v maniri, kakršne smo zadnje čase od tega čedalje boljšega igralca že vajeni (Contact, U-571, Frailty, Killer Joe, Mud, Dallas Buyers Club, Interstellar). Podporna glumaška zasedba ni nič slabša (Gugu Mbatha-Raw, Mahershala Ali, Keri Russell, Christopher Berry) in pripoved nasploh deluje kot avtentičen dokument tega težkega obdobja ameriške zgodovine. Vendar je to obenem tudi njegova največja hiba: v želji po verodostojnosti je namreč Ross svojo zgodbo otel vsakršne pretirano filmske interpretacije in se ogibal preočitno razgibanih dramaturških linij, kar krepko več kot dveurni celovečerec spremeni v razvlečeno in mestoma kar suhoparno doživetje. Po sila obetavnem, dinamičnem uvodu in kljub družbenopolitično ter psihosocialno bogatem pripovednem potencialu zgodba o Knightu razvodeni v premalo izkoriščenem čustvenem naboju (ki se v glavnem sprošča med pogrebnimi nagovori), neumestnih in nerodnih časovnih prebliskih (ko preskakuje na poznejše sojenje Knightovemu vnuku zaradi kršenja zakona o rasno mešanih porokah) ter nenehnem McConaugheyjevem siljenju v ospredje, ki po krivici zasenči ostale, prav tako fascinantne like. Kar dobimo, ni ne tič ne miš, in žal tudi ne presega vsote svojih delov: po eni strani pretirava z zgodovinsko pristnimi, a kinematografsko nepotrebnimi dejstvi, po drugi plati pa osebne drame protagonistov preglasijo njegovo širše politično sporočilo o velikanskem pomenu rasnega boja (med drugim tudi za volilno pravico), enega najbolj bolečih (nerešenih) vprašanj ameriške družbe in sveta vobče. Film je bil blagajniška polomija.

Ni komentarjev:

Objavite komentar