22. sep. 2016

The River Wild (1994)

IMDb | YouTube | moj vtis: ●●●●●●○○○○

Pred nekaj dnevi se je v Los Angelesu naravne smrti (menda v spanju) poslovil 71-letni Curtis Hanson, scenarist in režiser takih težkokategornikov in sodobnih kultov kot L.A. Confidential (1997), pa tudi manj pretencioznih in skromneje profiliranih žanrskih projektov kot psihološki triler Bad Influence (1990), srhljivka The Hand That Rocks the Cradle (1992), z oskarjem (za glasbo Boba Dylana) ovenčana komična drama Wonder Boys (2000) ali raperska biografska drama 8 Mile (2002) z Eminemom. Hansonova zapuščina je relativno maloštevilna, a nadvse solidna; spodobna bera gledljivih in obrtniško spretno udejanjenih celovečercev.



I need your wife to get me down the river. I need your son to control her. You and the dog are expendable.

Mednje sodi tudi pustolovski triler o divjem spustu po reki, med katerim pobegla roparja (Kevin Bacon, John C. Reilly) za talce vzameta izkušeno čolnarko (Meryl Streep) in njenega odtujenega moža (David Strathairn) ter najstniškega sina (Joseph Mazzello), da bi ju mimo policijskih zased spravila po deroči vodi navzdol do kraja, od koder bi se lahko pred roko zakona umaknila na varno. Družinska drama staršev, ki razmišljata o ločitvi, se v napetem merjenju moči in psihološki izsiljevalski igri sprevrže v boj za življenje, ko postane jasno, da nasilni kolovodja ne izbira sredstev in nima pomislekov glede človeških življenj, ko gre za zaslužek. Oče in mati se bosta morala zanesti na iznajdljivost, pogum in usklajeno reševanje sprotnih zagat, če bosta želela preživeti v boju ne le z zlikovcema, temveč predvsem z neusmiljeno močjo narave.



Igralske predstave (sicer všečne, megazvezdniške zasedbe) so brez huronskih presežkov in tudi zgodba ne prinaša kakšne revolucionarne dramaturške ali tematske premise. Gre za razmeroma premočrten triler o preživetju in zoperstavljanju zlonamerni, izkoriščevalski logiki, ki skozi travmatsko preizkušnjo obrodi sadove v novo pridobljenem družinskem sožitju in povezanosti. Izpostaviti gre produkcijsko vrednost, akcijsko dinamiko, glasbeno podlago Jerryja Goldsmitha, odlično fotografijo prekaljenega veterana in rednega Andersonovega sodelavca Roberta Elswita (Boogie Nights, 8MM, Magnolia, Syriana, Nightcrawler, Inherent Vice, oskar za dramo There Will Be Blood in druga odličja), suvereno režijo in predvsem čudovito scenografijo naravnega okolja, ki v tovrstnih konceptih predstavlja nekakšen dodaten lik v pripovedi — brezčutnega antagonista in do koristoljubnih načel ravnodušno božjo silo, s katero je treba računati med obračunavanjem s človeškimi nasprotniki. Hanson je znal te elemente dobro izkoristiti in jih povezati v kratkočasno, vizualno bogato gledalsko izkušnjo.

Ni komentarjev:

Objavite komentar