28. okt. 2016

Halloween III: Season of the Witch (1982)

IMDb | YouTube | moj vtis: ●●●●●●○○○○

Režiser John Carpenter in njegova stalna producentka Debra Hill si nista nikoli želela neskončne franšize o neranljivem klavcu z belo obrazno masko kapitana Kirka (ki bo leta 2017 menda doživela že svoj enajsti del). Prav nasprotno, po drugem delu sekljačine Halloween II (1981), v katerem molčeči silak Michael Myers dokončno umre (v plamenih, skupaj s svojim zasledovalcem dr. Loomisom), sta načelno načrtovala antološko serijo celovečercev, v kateri bi se vsaka od zgodb konceptualno nekoliko drugače navezovala na ameriški praznik buč. To jima je v tretjem delu pravzaprav uspelo. Na režiserskem stolčku je tokrat prvič sedel Tommy Lee Wallace, sicer umetniški vodja pri izvirniku iz leta 1978, zgodbo pa je napisal britanski scenarist Nigel Kneale, ki je Carpenterja navdušil z likom profesorja Bernarda Quatermassa v televizijski nadaljevanki mreže BBC. Pripoved se osredotoča na skrivnostno tvrdko Silver Shamrock v odmaknjenem mestecu Santa Mira sredi kalifornijskega zakotja, ki izdeluje gumijaste maske za noč čarovnic, in kamor iz neke krajevne bolnišnice vodijo sledi umorjenega očeta mlade Ellie (Stacey Nelkin). Pomaga ji zdravnik Dan Challis (Tom Atkins), zdravljeni alkoholik ter ločeni oče dveh otrok z najedajočo, nemogoče sitno nekdanjo ženo. Pot ju vodi do podjetja skrivnostnega irskega lastnika Conala Cochrana (Dan O'Herlihy), ki budno nadzoruje lokalno skupnost in njene prebivalce, svoje izdelke pa med zoprno ponavljajočimi se televizijskimi oglasi v dneh pred Halloweenom razvaža po vsej državi. Izkaže se, da ima navidez prijazen in dobronameren starec v mislih vse kaj drugega kot veselje otrok za pustno noč čarovnic: nič manj kot obuditev starodavnega obreda žrtvovanja za praznik luči Samhain s pomočjo čarobnih lastnosti artefakta iz Stonehengea, ki bo že čez nekaj ur spremenil obličje države in vsega sveta.

Film je nadvse spodoben predstavnik nepretenciozne B-produkcije, značilne za smetarsko romantična osemdeseta leta, in soliden del cineastične fantazmagorije prekaljenega mojstra Carpenterja. Odlikuje ga njegova prepoznavna glasbena podlaga in otipljivo vzdušje, s katerim se je Wallace želel pokloniti originalu (skupaj z referencami na Myersovo masko in predvajanjem sekvenc iz izvirnika na televiziji), posebej zanimiva je tudi tematska podlaga, ki išče navdih pri izvirnem grehu: starokeltski mitologiji Samhaina in nadnaravnih močeh njegovih svečenikov. Ob tem satirično ošvrkne družbeno-politično moč korporacij in njihov medijski vpliv, ki ubija naravo ljudi ter jih spreminja v robotske potrošnike. Ampak sporočila med vrsticami niso zadovoljila butastih ameriških množic, tepcev z Downovim (ali Dunning-Krugerjevim) sindromom in tistih manj brihtnih devetletnikov; preprosto ljudstvo je pač želelo še eno kokičarsko zgodbo z nesmrtnim ubijalcem z nožem, ki ga v filmu preganjajo ter nazadnje pokončajo, on pa v nadaljevanju vnovič vstane od mrtvih in rutinsko nadaljuje s kolinami med blontnimi najstniki. Finančno se je film sicer solidno odrezal, gledano v sorazmerju med proračunom (2,5 milijona) in dobičkom (krepkih 14 milijonov), a je še vedno zaslužkarsko najslabši del v celotni franšizi o Michaelu Myersu (ki ga tokrat pač ni).
Katastrofalno slabo, neumno in tretjerazredno grozljivko, kjer se Michaela Myersa vidi le na televiziji, kjer vrtijo original iz leta 1978. [...] Okej, toda kaj, ko je film popolnoma pogorel. Nič čudnega, saj je bil res slab. Morda celo najslabša grozljivka vseh časov. Tako zelo slaba, da sploh ne moremo verjeti kaj gledamo. In gledamo skupino krvoločnih japijev, ki morijo vse kar jim pride pod nož. Na prste jim stopi le doktor Daniel Challis (Tom Atkins), ki na koncu pogrunta grozljivi plan. Mračno idejo o tem, da bi roboti zavladali svetu. —Iztok



Da se razumemo: Noč čarovnic III ni nikakršna mojstrovina (seveda ne gre za "idejo o robotski vladavini" ali čem podobnem) in nemara bi bilo bolje, če film ne bi bil uradni del te franšize. Po drugi strani pa je njen najprepoznavnejši člen prav zato, ker je idejno drugačen, psihološko arhetipski, z motivi žrtvovanja otrok celo kontroverzen in politično nekorekten — za razliko od vseh naslednjih delov in predelav, namenjenih butastim nedeljskim senzacionalistom v iskanju cenene zabave in potrošnih vizualnih užitkov, ki bi jih kot neumen copy/paste zlahka posneli na tekočem traku. Scenarij je resda luknjičast in pripoved nekoherentna, nekatere dramaturške rešitve pa so skupaj z instantnim (tako slabim, da je že zanimiv) epilogom smešno vprašljive; vendar z zapomnljivimi igralskimi nastopi (belolasega veterana Dana O'Herlihyja smo pet let pozneje videli v Verhoevenovem RoboCopu) in nekaterimi mračnimi lovecraftovskimi motivi prepričljivo izstopa zlasti v množici današnjih brezmožganskih sequelov in rimejkov, s katerimi nas vsako leto pogosteje krmijo oportunistični hollywoodski kravatarji.

9 komentarjev:

  1. Verjel ali ne, pogledal ravno včeraj, ker se pripravljam na podoben blog zapis. Pretežno razočaran, ker v filmu praktično ni Michaela, a po drugi strani zadovoljen predvsem zaradi dekline (Stacey Nelkin). Sploh njena večerna oprava je slin. Overall soliden B horror (kot si napisal), edino konec je eno veliko razočaranje (s tem ne mislmim poslednjega kadra, ki ima kljub vsemu jajca).

    OdgovoriIzbriši
  2. In on meni, da edini na svetu kritiziram filme, ki jih vsi drugi hvalijo. In hvalim drek, ki ga drugi kritizirajo.
    Aleluja :)

    OdgovoriIzbriši
  3. Čakaj, dejansko me prepričuješ, da to sranje od filma dejansko ni tako sranje?
    I rest my case!

    OdgovoriIzbriši
  4. Bučko Gartner, če dejansko sam ne veš, kako groteskno je, da se 40-letni moški (ki se ima za velikega poznavalca filmov) kar sam umešča med drkaške dvanajstletnike, ki namesto česa izvirnega in drugačnega -- pa čeprav čudaškega ter nedodelanega -- hočejo med žretjem kokic videti zgolj še eno identično nadaljevanje (oz. enako zgodbo o neranljivem klavcu najstnikov in s svojo sestro obsedenem psihopatu, ki vedno znova vstane od mrtvih in spet enako nadaljuje z rezljanjem najstnic), namesto da bi se vsaj občasno potrudil v filmu videti določene kvalitete (kakor jih vidijo tudi mnogi drugi ljubitelji žanra), potem sem jaz edini, ki lahko upravičeno reče "I rest my case".

    OdgovoriIzbriši
  5. Pa daj ne prodajaj mi te drugačnosti, jebote no :) Ker je drugačno je pa kar kul al kaj? Film je čisto sranje! In mu ne pomaga, da je drugačen in kao izviren.

    OdgovoriIzbriši
  6. Jao meni. Ne "prodajam" ti drugačnosti za vsako ceno, ampak pravim, da v kontekstu B-produkcije iz osemdesetih ter v luči dejstva, da je Carpenter skušal halloweensko antologijo tematsko razširiti in popestriti (tj. neodvisno od siceršnje franšize povsem enakih teen-slasher nadaljevanj), film ni tako napačen. Sicer pa do zdaj z ničemer v bistvu nisi argumentiral, zakaj ti je film tako zelo zanič. Verjetno iz čiste gartnerske "načelnosti" oz. otroške užaljenosti, ker v njem pač ni tvojega "kulskega" Michaela Myersa.

    OdgovoriIzbriši
  7. Ti pa ti tvoji jebeni argumenti :)
    Naj ti narišem, da ti bo jasno, da je film čisti drek. Da je porazno odigran, da je grozno zrežiran, da ima posran scenarij, za bruhat dramaturgijo, butaste ideje, oslovske posebne efekte, dolgolčasen tempo, brez fokusa, zmeden od začetka do konca, gledalec nima pojma, gleda črni humor ali klišejski gore drek. Nobena užaljenost, boli me kurac, itak je bil Myers glavni v prvih dveh. Okej, super, fino, fajn, da so hoteli nekaj novega, ampak naredili so čisti drek, žal. Dejansko mi ni jasno, da si lahko stisnil oceno več kot 1/10! Očitno iz inata celemu svetu :)

    OdgovoriIzbriši
  8. Lepo, sijajno, ampak vse to našteto je tvoje mnenje, to niso argumenti. In seveda ne drži nič od napisanega. Že začetni argument o igri (pri čemer ti sicer nisi ravno neka avtoriteta in kompetenca) je naravnost smešen. Grozljivka B-produkcije iz osemdesetih in ti govoriš o igri? Ha ha, res duhovito. Zgodba in režija -- če sploh veš, kako to prepoznati -- sta v resnici nadvse solidni (čeprav je scenarij precej nedosleden in luknjast), posebni učinki zelo dobri, napetost in vzdušje odlična, glasba zelo posrečena. Sicer pa nima smisla, o teh rečeh ti itak nimaš pojma. Lahko si pogledaš nekatere druge recenzije in mnenja, pa boš videl, da si spet eden redkih, ki kar tako trmarijo:

    https://www.yahoo.com/movies/the-cult-of-the-witch-how-the-1982-bomb-halloween-101430775752.html

    http://www.denofgeek.com/us/movies/halloween/217226/halloween-iii-season-of-the-witch-deserves-another-look

    http://www.ign.com/articles/2012/09/18/halloween-iii-season-of-the-witch-blu-ray-review

    Naprej pa išči sam, če se ti da, pozitivnih ocen tega filma (ki je z leti pridobil na kakovosti in kultnosti) je kolikor hočeš.

    OdgovoriIzbriši
  9. fiMlo jub, spet se nat mojega prijatla Istoka spravljaš! Nemorem pa nemorem verjet , da spet to delaš! Če nartaboljši recenzist pravi da nekaj je drek je tisto 103% drek. Pa ne vem kako ludeki ne razumejo Istoka ki na Fesbuku piše da radarji v bližini osnovnih šol niso potrebni Porkamadona pa on ima psa pa tudi ima avto ki ga ma včassih tako lepo porisanega pa vse ve o otrokih pa tam mimo šole bi v mestu morala biti omejitev kot na autocesti al pa še več ker če on tako pravi po tem je to tudi res!!!!!! Nevem kako ga ne cenite ker če bi on živel v holiwwodu bi bil danes frend z onim boksarjem Rokijem pa s kakim odličnim igralcem recimo on zello smešen Sendler pa še kak ki ga Istok tako rad gleda pa to pa bi Izstok bili miljonar pa bi ga ves svet bral! Dovol za dons pa adijo, Garty Farty.

    OdgovoriIzbriši