27. dec. 2016

Deepwater Horizon (2016)

IMDb | YouTube | moj vtis: ●●●●●●○○○○

Včasih igralec, poslej pa režiser Peter 'dr. Kronk' Berg (Very Bad Things, Hancock, Battleship) je po svoji akcijski vojaščini Lone Survivor (2013) posnel še en tehnično brezhiben, vizualno razkošen videospot. Oba sta zasnovana po resničnih dogodkih, v obeh igra brezizrazni kos mesa Marky Mark Wahlberg in oba sta brezsramna propagandna pamfleta ameriškega domoljubja ter čezlužniške patetike. Sporna dejanja Američanov (naj bo to ustvarjanje geopolitičnih nesorazmerij, kršenje človekovih pravic, ekološko pustošenje ali vtikanje v suverenost tujih držav tam, kamor jih ni nihče vabil) povzdiguje v politično korektno, patriotsko žrtvovanje garaškega slehernika modrega ovratnika — ki naj bi nas navdihnilo z ganljivim prikazom herojstva malega človeka ter njegovo ujetostjo v tragične spone manipulativnosti pohlepnih korporacij, ali kaj. Kot nekakšna mešanica Michaela Baya in amerikaniziranega starega prdca Ridleyja Scotta se tako Berg vztrajno posveča projektom, na katere sta verjetno ponosna celo novi prezident Donald Gump in njegov senilni cineastični rojak Klinc Istvud, ki je prav na stara leta dotlej izjemno kinematografsko spretnost zamenjal za kratkovidni izraz politične ideologije (beri: Ameriški ostrostrelec).



Dramatizacija dogodkov, ki so vodili do katastrofe na naftni ploščadi Deepwater Horizon britanske družbe British Petroleum, sledi ameriškim delavcem, tehnikom in varnostnim uslužbencem, katerih rutinska preverjanja in delovni protokol prekinejo zahteve nekaterih korporacijskih predstavnikov, ki niso zadovoljni z več kot mesečno zamudo pri pripravi nove naftne vrtine. Mudi se jim čimprej začeti s črpanjem črnega zlata, zato lahkomiselno spregledajo kritične znake čezmernega tlaka in varljive rezultate sondiranja morskega dna — kar naposled pripelje do plinskega izbruha, odpovedi že tako nezanesljive tehnike, eksplozije naftne ploščadi in katastrofalnega razlitja nafte v Mehiški zaliv, kar je v tistih krajih tudi uradno največja tovrstna ekološka nesreča vseh časov.

Zagotovo je prisoten motiv malega človeka, ki nastrada zaradi motivacije pogoltnih in pohlepnih nadrejenih, toda po drugi strani pa smo tekom filma subtilno priča prizorom, ki nam kažejo kako smo odvisni od same nafte in naj bi tudi sami dodali določen delež katastrofi, ki smo ji bili priča na velikem platnu, kljub temu, da so ravno ZDA tiste, ki zavirajo razvoj alternativnih virov energije zavoljo naftnega lobija. Zaključni trenutki tako poskušajo vzbuditi simpatijo gledalcev z enajstimi žrtvami tragedije (sodeč po filmu bi človek rekel, da jih je umrlo vsaj 80) in jo s fanfarami povzdigniti ter ustvariti nov Pearl Harbour ali 11. september, medtem ko onesnaženje ni niti omenjeno. Sicer je kakšen podkrepljen komentar v visokoproračunskem filmu katastrofe iluzorno pričakovati, toda vsaj s propagando bi nam lahko bilo prihranjeno. —Jure Konestabo, Filmstart


Prvo polovico filma Berg zabija čas z enolično ekspozicijo razmerij in delovnih funkcij; namesto da bi predstavil osebne zgodbe in socialno zakulisje likov, nas utruja s strokovno latovščino in poveličevanjem tehnologije pridobivanja nafte, kot bi šlo za oddajo na kanalu Discovery s poudarjeno osebno noto: ravno prav, da nam kljub zvezdniški zasedbi (Kurt Russell, John Malkovich) nemarno dol visi za vsakogar med njimi. Ko se vname ognjeni pekel, ni prav veliko bolje: gledalec ni zares v skrbeh za osrednje like, katerih standardna dejanja se odvijajo po vnaprej začrtani časovnici. Vselej prisebni Američani imajo očitno stvari zanesljivo v rokah, tudi ko sredi največjega kaosa drek zadene ventilator; še tako banalna stvar je ob ponosno vihrajoči ameriški zastavi videti dramatično in vsakdo je lahko junak po sili razmer, ki stereotipno rešuje življenja. Pomemben je namreč le mož ob tebi, kakor je hinavsko pridigal že Sestreljeni črni jastog (2001), še ena sprenevedavo zavajajoča ameriška tragikomedija, in v nesreči ploščadi je umrlo celih enajst delavcev, boo fucking hoo. (Mimogrede: samo eksplozija metana leta 1961 v zagorskem rudniku je terjala 13 življenj, leta 2001 pa je v Hrastniku umrlo še 5 rudarjev.) Koga briga za trajno uničen ekosistem, zdesetkano morsko favno in obalni živelj, nova globalna neskladja v boju za koncesije naftnih pravic in agresivno lobiranje celotne črne panoge, ki želi za vsako ceno obdržati politično-gospodarske niti globalnega nadzora. Nasvet: kogar bolj kot ceneno oglaševanje industrije in klišejsko solzavi patriotizem zanima kruta resnica naftne paradigme, naj si ogleda Syriano (2005) Stephena Gaghana, ki je neskončno boljši film.

5 komentarjev:

  1. V kratkem bo mogoče potočiti kako solzico tudi ob Bergovem najnovejšem filmu. Že napovednik je izredno "obetaven" in vključuje minimalno kvoto ameriških zastav.

    https://www.youtube.com/watch?v=KJXqh2rDehg

    OdgovoriIzbriši
  2. Minimalno? :) Še v nobenem trailerju jih nisem videl toliko. Zdaj ga že napovedujejo "from the director of Lone Survivor and Deepwater Horizon", kot da bi bila to huda hvalevredna referenca. Michael Bay wannabe. Hudo.

    OdgovoriIzbriši
  3. Oba filma sem že nemalokrat videl na raznih lestvicah najboljših filmov leta, tako da je onkraj luže tole postala kar huda referenca. Slabo.

    OdgovoriIzbriši
  4. Čemu potemtakem tako visoka ocena, če gre za ceneni klišejski amerikanizem?! Ni logike.

    OdgovoriIzbriši
  5. Gre za to, da skušam vseeno biti objektiven in vrednotiti film kot umetniško in tehnično celoto. Film navsezadnje ni samo zgodba in igralci in scenarij in dialogi -- temveč tudi režija, montaža, fotografija, produkcija zvoka ter glasbena kulisa in tako dalje. V tehničnem smislu film še zdaleč ni slab (pa tudi posamični igralci so se dobro odrezali), zato je končna ocena vedno kompromis med temi elementi. To velja za vse opisane filme. Je pa seveda zgolj moje subjektivno mnenje.

    OdgovoriIzbriši