20. jan. 2017

Zootopia (2016)

IMDb | YouTube | moj vtis: ●●●●●●●●○○

Z opisom sijajne Disneyjeve živalske animiranke (kot že kdaj prej s čim) zamujam, saj smo se v kinematografih nad njo navduševali že pred pol leta — a ker je ravno danes inavguracija novega ameriškega predsednika Donalda 'The Hair' Gumpa, se (mi) zdi ta zgodba (spet) pomenljivo aktualna. Govori namreč o vsem tistem, kar groteskni POTUS Trump Hump ne predstavlja in kar ni.

Čudovito živopisana in dinamična basen spremlja zajčico s podeželja, ki se v velemesto Zootropolis preseli z željo, ki jo goji že od otroštva: da bi postala prva tamkajšnja zajčja policistka. Varuhi zakona v živalski metropoli so namreč tradicionalno večje in močnejše živali, in četudi oblasti s politično korektnostjo promovirajo strpnost in enakovrednost med živalskimi vrstami, ki naj bi tam živele v slogi in sožitju, je praksa na ulicah malce drugačna (od tod ime, ki namiguje na 'utopijo'). Malči Hop je to dobro izkusila že kot mladič, ko jo je nadlegoval objestni lisičji vrstnik. Prav take krivice so v njej zbudile željo po resnični enakopravnosti in kot policistka bo naredila vse, da bo to popravila. A glej ga zlomka: kot novinko jo čakajo zgolj parkirne kazni. To ne zadovolji ambiciozne zajčice in po spletu naključij se bo morala s pomočjo partnerja po sili razmer, pretkanega in ciničnega lisjaka Nika, spopasti s pravcatim detektivskim primerom izginulih sesalcev. Hitro se izkaže, da vidre, panterji in druge zveri trpijo za nedoumljivo regresijo v divje, krvoločne živalske pripadnike. Zajčica Malči in lisjak Nik morata razvlozlati skrivnostno zločinsko godljo, v katero so, kot kaže, vpleteni celo nekateri najvišji mestni veljaki — pri tem pa se soočiti tudi z lastno identiteto in biološkimi nujnostmi, po katerih bi oba kosmatinca morala biti naravna sovražnika, ne prijatelja.
Nop, tole ni kak animal pornič, ali kak art film, tole je nova Disneyjeva animiranka, kjer bodo otroci res uživali, starši pa se zraven seveda sproščali. [...] Toda celota me nekako ni povsem prepričala. Morda sem too old for this shit, morda pa res ni tako super duper kot so rekli vsi. Premalo je tistih zares vrhunskih prizorov, tistih zares klasičnih fint, ki delajo animiranko za vse večne čase. Tale je pač hitra roba. —Iztok

Animiranka je med redkimi, ki z domišljeno formo neo-noir detektivske buddy-buddy formule (z duhovitimi namigi na nekatere prepoznavne filmske legende in stereotipe) odkrito ponazarja sodobno alegorijo o zlaganem, sprenevedavem odnosu med navidezno vladavino prava in sprevrženih razmerij moči v današnjem svetu. Napetost med zobatimi plenilci in njihovim plenom jasno namiguje na obtoječe socialne in rasne predsodke med ljudmi; nezakonito mešetarjenje s strupenimi cvetlicami (ki v zvereh zbujajo pradavni nagon po krvi) pa v tem primeru ne more biti drugega kot prispodoba za hinavsko politiko (ameriških) državnih oblasti, ki po eni strani pridigajo o nevarnostih nedovoljenih substanc, po drugi pa skušajo z vpletenostjo v nečedne posle nadzirati promet in preusmerjati pretok dobička v lastno (politično ali ekonomsko) korist. Jasno: Zootopia opozarja na osebno integriteto in poštenost, kjer naj se začne preseganje razlik in resnično sprejemanje drugačnih; ter univerzalno humanitarno etiko, kakršna naj preglasi naravne danosti ali argument politične moči, ki s preusmerjanjem pomena kulturno-socialnih vrzeli in histeričnimi populističnimi gesli vzdržuje strahovlado pod pretvezo "demokracije" (pri čemer krotke živali umetno in namensko spreminja v morilske zveri). Čeprav je ton animiranke humoren in tematsko ostaja na lahkotni ravni, so njena subverzivna sporočila pravzaprav smrtno resna in tragično aktualna. Kdo bi razumel, zakaj so se kljub takim svarilom ameriški volivci potem odločili za najslabšo izmed slabih možnosti. Ljudje s(m)o prav res slabši od živali.

2 komentarja:

  1. In konec zapisa v stilu Iztoka Gartnerja. En filmoljubizem. V primerjavi s katerim so gartnerizmi otroški vrtec. Kot družbenopolitični delavci, ki morajo neuko ljudstvo preko svojih prispevkov v medijih popeljati v lepšo prihodnost. Žalostna resničnost je, da tiste države, ki so se teh komunističnih nebuloz in zablod odpovedale, korakajo v lepšo prihodnost kljub temu, da smo se pred leti Butalci še tako norčevali iz njih. Saj se spomnimo Čehov in Poljakov in Slovakov, pa glej ga zlomka, da oni danes v povprečju živijo že bolje od nas, mi pa o drugi Švici, ki so nam jo obljubili, lahko samo sanjamo. Pa švicamo zraven. Ampak kot je rekel dobri vojak Švejk, brez panike, ko bomo na ravno Moldavije in Albanije, pa se bodo morda Butalci zbudili. Pa bo prepozno. Kot je Cankar rekel, hlapci in tako naprej saj smo brali in hodlili v gledališče. In zdaj lahko beremo filmoljubizem na ravni jokcanja Žitnika ob porazu Clintonove:

    "...ameriški volivci potem odločili za najslabšo izmed slabih možnosti".

    Zelo podcenjujoče je, da se Trumpa odpravi z levo roko. Pač v stilu slab, slabši, Trump. Zmagal je kljub temu, da so ga polivali z gnojnico, o njem lagali, ga napadali na vsakem koraku...in da tako nadaljujejo še naprej. Pri tem meja, ni, lahko zažgejo Belo hišo (saj smo slišali tisto ostarelo, od resničnosti svetlobna leta oddaljeno popevkarico, kako se je drla zadnjič, kajne) ali pa napadajo otroka. Vse je dovoljeno, saj smo demokrati, kajne? Kot na "ljudskih" vstajah v Sloveniji: kup (zelo resno) poškodovanih policistov, ogrožanje ljudi, ki ne mislijo enako kot oni, pljuvanje po drugačemislečih, vse, ampak saj v končni fazi vsaka revolucija potrebuje tudi kri in solze. Žalostno. Dobra stran tega je, da so zdaj recimo Mariborčani dobili najslabšega možnega župana ever. No, pa pri radarjih je tako, da divjajo po cestah še naprej. In nekaj mladih nogometašev bi danes bilo živih in zdravih, ampak hej, pomembno je, da smo se šli mini revolucijo. Bomo pa travo jedli, samo da bodo naši (kvazi levičarji) lahko nemoteno še naprej kradli.
    Ker imam veliko stikov z ljudmi iz ZDA in tam tudi sorodnike, je pa stvar drugačna, pa četudi v Butalah kdo piše drugače. Večina ljudi za Trumpa ni volilo zato, ker je bil boljša od slabih možnosti. Ampak ne, filmoljubizem pravi, da je Trump bil najslabša možnost nasploh. Ampak ni tako. Ljudje so Trumpa volili zato, ker so imeli pol k... politikov, ki niso zanje dovolj naredili. In Trump svoje obljube uresničuje, od odpovedi trgovinskega sporazuma preko dogovorov za delovna mesta do gradnje zidu. Bo dober predsednik? Tega nihče ne ve, ampak nekaterim (in to v milijonih) je zbudil upanje, ki ga dosednji establishment pač ni mogel. Zanimivo pa je nekaj: ko pride novi obraz v Wasington, nekaj spremeni. Ko pridejo v Butalah na plan novi obrazi, se izkaže, da so enako ali celo bolj pokvarjeni kot so bili tisti prej, no, pa saj so samo malo prefarbani stari obrazi. Ampak za Butalce je tudi to dovolj.
    Ker bo tale zapis verjetno cenzuriran, samo še tole: avtorji, ki tako enostransko zavajajoče v stilu FDV pisunov v naših medijih tako enostransko in podcenjujoče zaključijo zapise, pač niso vredni branja. Adijo za vedno.
    A.

    OdgovoriIzbriši
  2. Zapis seveda ne bo cenzuriran, tako kot nisem nikoli brisal ničesar, kar je bilo utemeljeno in podkrepljeno z mnenjem. Ta blog sicer ni namenjen politični debati in tudi sam se je večinoma izogibam. Razumem, kaj hočeš povedat in kristalno jasno je, zakaj so ljudje volili Trumpa - a KLJUB TEMU mislim, da je prav to tisto, kar je narobe: osnovni razlog, zakaj so ljudje volili Trumpa. Če je ameriški predsednik človek, kakršen je Trump (oz. se vsaj kaže), to preprosto ne more biti nekaj dobrega in tukaj se pač ne moreva strinjati. Hvala za mnenje.

    OdgovoriIzbriši