21. apr. 2017

Gold (2016)

IMDb | YouTube | moj vtis: ●●●●●●●○○○

Stephen Gaghan je napisal scenarij za odlično Soderberghovo hipertekstualno mamilarsko kriminalko Traffic (2000) in pozneje je po lastni zgodbi režiral (po mojem še boljšo) globalno naftno-politično dramo Syriana (2005); je eden tistih večstranskih filmskih ustvarjalcev, ki se posvečajo maloštevilnim, vendar skrbno izbranim projektom. Tudi tokrat je podobno: z resnično goljufijo kanadskega podjetja Bre-X Minerals bežno navdihnjena pustolovska drama sicer ni tako čudovito intrigantna in zapletena kot njegov prejšnji celovečerec za velika platna, a zato poskrbi za nič manj kratkočasno dramaturgijo, predvsem pa za posrečen zaključni preobrat, ki brez sledi in razkritij kliče po vnovičnem ogledu. K temu nemalo prispeva odlična predstava Matthewa McConaugheyja (The Wolf of Wall Street, Interstellar, Free State of Jones); ta se iz nekdanjega manekenskega gizdalina z južnjaškim naglasom (zlasti po vlogah v sijajnih Killer Joe, Mud ter seveda Dallas Buyers Club) zanesljivo spreminja v pozornosti vrednega, predanega in prilagodljivega glumača, ki z vsako novo vlogo preizkuša značajske, čustvene in telesne meje svojih likov. Preznojena pojavnost, napredujoča pleša, pivski vamp in krvavi podočnjaki z zlatom obsedenega poslovneža še enkrat prepričajo pripovedne avtentičnosti in zabave željnega gledalca. (Vse kaj drugega kot puhla romantična pustolovščina Fool's Gold iz leta 2008 režiserja Andyja Tennanta, recimo.)



Če sem že namignil na osrednjo premiso in njen finalni zasuk, pa naj bo: lastnik družinskega podjetja in potomec rodov zlatokopov Kenny Wells (McConaughey) v neizprosnih osemdesetih letih nima sreče pri prekupčevanju z rudniškimi zemljišči; kaže, da je zlato obdobje romantičnega iskanja dragocenih kovin že zdavnaj minilo. Vendar optimistični Kenny neke — kot običajno prekrokane — noči doživi nenavadno razsvetljujoče sanje: v deževnih pragozdovih Indonezije nanj čaka neizmerno podzemno bogastvo. Pravi strokovnjak, ki mu ga bo pomagal najti in izkopati, je kontroverzni geolog Michael Acosta (Édgar Ramírez), ki ima o najdiščih svetlečih kovin izdelano lastno teorijo o "ognjenem obroču" in je nekoč že naletel na izjemno nahajališče bakra. Se bosta njegov prirojeni šesti čut in spretnost izkazala tudi tokrat? Pajdaša, novonastala prijatelja in poslovna partnerja se torej lotita sprva brezupnega in navidez jalovega podviga — dokler se jima nekega deževnega dne nepričakovano ne nasmehne sreča. So bile Wellsove sanje zares preroške? Sta dejansko našla eno najbogatejših najdišč zlata v stoletju? Je nenadna visokoleteča cena delnic Wellsove tvrdke Washoe Mining Corporation upravičena in podkrepljena z vrednostjo produkta? Kdo vse na Wall Streetu bo obogatel z borznimi špekulacijami? Kdo vse se bo želel za vsako ceno polastiti obetavnega posla? Kaj bo davek nenadne sreče terjal pri Kennyjevem odnosu z dolgoletno zaročenko in njegovimi lojalnimi sodelavci?  SPOILER  In predvsem: ali je sploh kdo znanstveno preveril in potrdil verodostojnost fantastične najdbe ter postopek pridelave dragocene kovine v Indoneziji?



S suvereno obrtniško spretnostjo (veličastna fotografija Roberta Elswita in všečna glasbena podlaga Daniela Pembertona) ter zanesljivo podporo igralske ekipe (Bryce Dallas Howard, Corey Stoll, Craig T. Nelson, Stacy Keach, Bruce Greenwood) Stephen Gaghan prinaša še eno pomenljivo prispodobo varljive, zlagane in prenapihnjene kapitalistične paradigme (najbolj značilne za liberalno dobo Reaganove administracije, ki jo kritično poustvari legendarni Wall Street Oliverja Stona), utemeljene na prislovičnih ameriških sanjah o uspehu. Ki seveda niso nič drugega kot brezsramna, hinavska, zavajajoča ter izkoriščevalska novodobna ideologija finančnih ustanov in zahrbtne politike, s katero so strateško ustvarjali umetno povpraševanje po namišljenih dobrinah in so posledično vrednost pripisovali docela imaginarnim pojmom (The Big Short). Nekateri so na ta račun mastno služili (in ponekod jim to še vedno uspeva), drugi pa sorazmerno kajpak ostali brez vsega. Krasni novi svet bančnega mešetarjenja (Margin Call), uničevalnih političnih iger moči ter neskončnega, institucionaliziranega pohlepa. Saj poznate tisto sprevrženo logiko, na katero prisegajo lažnivi neoliberalni kanibali: cena stvari je natanko tolikšna, kolikor ste za kaj pripravljeni plačati. Vsekakor ni vse zlato, kar se sveti.

Ni komentarjev:

Objavite komentar