5. sep. 2017

The Hitman's Bodyguard (2017)

IMDb | YouTube | moj vtis: ●●●●●○○○○○

You know, when life gives you shit, you make Kool-Aid. —That's not really how that expression works. —That's the beauty of that motherfucker. Life. —Yeah, well ... life, I mean, life doesn't usually give you shit and then turn into a beverage.

Moja pričakovanja so bila sicer na dnu latrine, zakopane pod kletnimi prostori opuščenega skladišča rabljenih straniščnih desk, in nekaj sličnega temu sem tudi dobil: praznoglavo akcijsko bedarijo za sproščanje čelnega režnja, ki jo po ogledu pozabiš, še preden zadnja odvržena pločevinka hmeljevega napitka pade na dno smetnjaka.

Nekdo v Hollywoodu se je spomnil, da bi lahko združil osebnosti sarkastičnega Ryana Reynoldsa, ki se je z Deadpoolom (2016) vrnil k A-kategornikom, in Samuela L. Jacksona, ki je najverjetneje drugi najboljši igralec v uporabi psovk (prvi je gotovo Ralph Fiennes) ter jima dodal še absurdno premiso, saj mora za varnost iskanega zločinca poskrbeti kar telesni stražar. Toda prej omenjenim dvojicam je bilo skupno, da so se igralci ponavadi prelevili v svoje manj tipične like in jim dodali ščepec njihove lastne karizme. [...] 'Krij mi hrbet' se tako ozira le na drugo sestavino, saj glavna igralca upodabljata pretirane verzije svojih osebnosti. —Jure Konestabo, Filmstart


Juhej, kako preprosto nastajajo filmi, težki 30 produkcijskih milijonov dolarjev (ta jih je v blagajne doslej navrgel trikrat več), dovolj je že stripovsko pretirani gimmick oziroma pripovedna domislica, ki se nekomu zdi zanimiva ali izvirna: kaj ko bi najnevarnejšega plačanega morilca na svetu (ter neumrljivega slaboritnika in neumornega gobezdača) na poti do pričanja na sodišču v Haagu varoval elitni telesni stražar, ki je po neki pretekli napaki padel v nemilost in se mora odkupiti, da bi lahko vnovič doživel blišč nekdanjih uspešnih dni (ob tem pa še osvojil srce izbranke)? To premiso potem raztegnete na dve uri neverjetnih streljaških obračunov, norih cestnih pregonov in krvavega deljenja kozjih molitvic — in dobite še en čeden, kokičarski, poletni blockbuster.

Slednji je predvsem avtoreferenčni show cinično zabavljaškega črnuha Samuela L. Jacksona, ki igra parodično inačico samega sebe iz boljših filmov (Pulp Fiction, The Long Kiss Goodnight, Jackie Brown, The Hateful Eight), parirati pa mu skuša Ryan Reynolds z resnobno in zadrgnjeno različico svojega Deadpoola (2016), ki ga bomo očitno še dolgo gledali v podobno obešenjaških vlogah. Med opaznejšimi stranskimi nastopi je zaznati še vulgarno preklinjajočo soprogo Salmo Hayek ter bilo-kuda—Garyja-Oldmana—svuda v klišejski vlogi beloruskega tirana, ki bi jo enako (ali bolj) angažirano izpeljali tudi Tchéky Karyo, Rade Šerbedžija, Peter Greene ali Peter Stormare (oziroma poljubni tipski filmski negativec z dovolj robatim obličjem, da vzbuja odpor). Retorična izmenjava dovtipov in vzajemnost med obema osrednjima junakoma nasploh je sicer vsaj v prvi polovici filma zanimiva, vendar se pozornost gledalca dokončno izgubi med stereotipnim akcijskim poprdevanjem v sila razvlečenem finalu, ki bolj kot v suvereno črnohumorno komedijo zmešnjav (In Bruges, The Guard, RED, Hot Fuzz) izpuhti v ridikulozno in mlačno risanko za najmlajše (ali najmanj zahtevne) gledalce.

2 komentarja:

  1. Zanimivost, ki mi jo je pokazal šele kolega: V filmu se za sceno ali dve pojavi tudi slovenski igralec Marko Mandić. Igra namreč tistega zasliševalca, ki muči Reynoldsa proti koncu filma.

    OdgovoriIzbriši
  2. He he, zanimivo. Podobna vloga, kot jo ima recimo odlični srbski igralec Sergej Trifunovič v sci-fi akcijadi Next (2007) z Nicolasom Cageom. Ima tudi en cel stavek dialoga. (klik na YouTube)

    OdgovoriIzbriši