8. feb. 2018

Only the Brave (2017)

IMDb | YouTube | moj vtis: ●●●●●●●○○○

Ameriški režiser Joseph Kosinski je kinematografski led prebil s solidnim, dokaj pozitivno sprejetim nadaljevanjem skoraj tri desetletja stare klasike TRON: Legacy (2010). V sferi znanstvene fantastike je ostal še pri svojem naslednjem projektu Oblivion (2013) s slavnim škratom Tomčijem Kurčijem, ki ga je posnel (tudi) po lastnem nedokončanem stripu v sodelovanju z Arvidom Nelsonom pri podjetju Radical Comics. S svojim šele tretjim celovečercem se pak vrača na realna domača tla: v sočutnem, ganljivem filmskem poklonu opisuje resnične dogodke junija 2013 v hribovju blizu mesta Yarnell v Arizoni, ko je v velikanskem požaru v divjini izgubilo življenje 19 mladih poklicnih gasilcev iz brigade mesta Prescott, članov elitnega moštva Granite Mountain Hotshots.



To niso tisti gasilci, ki s cevmi v rokah v rdečem tovornjaku prihitijo na mesto požara in začnejo zublje dušiti z vodo; gasilci gozdnih in prerijskih požarov so izurjeni, da ognjeni pekel zamejijo in naposled ustavijo. Ocenijo položaj (smer vetra, hitrost napredovanja in obseg požara), določijo črto ali pas zamejitve, potem pa na tem območju izkopljejo jarke in načrtno požgejo vse rastlinje — ko se požar razširi do razmejitvenega pasu, tam nima več kaj goreti (kot če bi rušilni morski val naletel na prekop ali se zlil v jamo), zato ogenj običajno zamre ali vsaj spremeni smer. Gre za zahtevno in nevarno delo, pri katerem je tveganje toliko večje, ker se možje pogosto nimajo kam dovolj hitro umakniti. To se je zgodilo tudi usodnega poletja, ko so se zaradi pripeke kar vrstili divji požari, ki so zahtevali človeška življenja in povzročili veliko gmotno škodo.

Boj človeka z naravo je ponavadi zasnovan kot okvir za človeške drame, ki se odvijajo v njem. Tako spremljamo zgodbe običajnih ljudi, ki imajo za gasilsko službo različne osebne motive: zasvojenec in policijski znanec (Miles Teller) sklene prevzeti odgovornost očetovstva in postati boljši človek, njegov šef (Josh Brolin) je namesto družine in otrok izbral testosteronsko zadoščenje in adrenalinsko zasvojenost, četudi se njegova soproga (Jennifer Connelly) s tem ne more sprijazniti, za marsikoga so gasilci kot nadomestna družina in marsikdo bi rad s požrtvovalnimi akcijami kaj dokazal predvsem samemu sebi; a vendarle so fantje družno zavezani častni, hvalevredni dolžnosti reševanja življenj in lastnine. Trudijo si pridobiti licenco za profesionalno elitno moštvo ter skušajo svoje dolžnosti uskladiti z družinskim življenjem in željami svojcev. Kljub vrhunski usposobljenosti in varnostnim ukrepom se jim v ognjenem peklu gričevja Yarnell zalomi, uničevalna moč narave je prevelika; 19 mladeničev in mož se nikoli več ne vrne k svojim družinam.



Pričakoval sem čezlužno patetiko in ceneno poveličevanje ameriškega herojstva (v slogu plehke katastrofščine Deepwater Horizon ali trumpovske vojaščine Lone Survivor, oboje je zagrešil Peter Berg), vendar je Kosinski pametnejši od takih osladnosti; četudi se mestoma ne izogne stereotipnim elementom in karakterizaciji protagonistov (ko naj bi se v ekspoziciji poistovetili z liki), kljub občasni anekdotičnosti ostaja s stvarnim performansom in trezno interakcijo na realnih tleh. To sicer pomeni odmik od razburljive kinematične izkušnje ali običajnega dramaturškega loka tozadevnih herojščin, vendar Kosinski to nadomesti z impresivnim, tehnično brezhibnim prepletom posebnih učinkov in dejanskega dogajanja, ki prinese verodostojno doživetje, kakšnega nismo videli vsaj od njegovega žanrskega predhodnika Backdraft (1991) Rona Howarda. Čustveno manipulacijo in tradicionalno igranje na tone patriotizma (večinoma) nadomesti biografska zgodba, ki je v svoji pristnosti iskreno žalostna; če ne drugega, spomni na visoka humanitarna in moralna načela, ki jih še premorejo tisti, ki so za zagotovilo varnosti in zdravja sočloveka pripravljeni zastaviti celo lastno življenje.

Ni komentarjev:

Objavite komentar