6. apr. 2018

12 Strong (2018)

IMDb | YouTube | moj vtis: ●●●●○○○○○○

Od še ene novodobne zgodbe o hrabrih ameriških vojačkih, ki v tujo državo izvažajo "demokracijo" in po svetu delajo sranje (pri čemer se svojim rojakom zdijo hudi junaki), ne gre pričakovati prav veliko. Videl sem jih nebroj in le malo je vsaj kinematografsko zanimivih (Jarhead, The Hurt Locker, Zero Dark Thirty), če že zgodovinsko zgrešenih in politično spornih (Padli črni jastog, Ostrostrelec). Tokratni umotvor me je pritegnil z zvenečimi glumaškimi imeni (Michael Shannon, Michael Peña, William Fichtner) in s spodbudnim dejstvom, da ga vsaj ni režiral Peter Berg (Lone Survivor, Deepwater Horizon, Battleship), prvak propagandnega poveličevanja ameriškega domoljubja in absurdno razčustvovane patetike, namenjene sedemletnikom s posebnimi potrebami. Vendar tudi neizkušeni danski režiser Nicolai Fuglsig (nekdanji fotoreporter in vojni poročevalec), čigar celovečerni prvenec je požegnal marketinški stroj spornega Jerryja Bruckheimerja, žal ni posebno jamstvo za polnovredno cineastično doživetje.

Film po vojnem romanu Horse Soldiers ameriškega avtorja Douga Stantona spremlja vojno misijo ducata pripadnikov posebnih enot (Operational Detachment Alpha 595) pod vodstvom stotnika Mitcha Nelsona (Chris Hemsworth), ki jih po terorističnih napadih na ZDA skrivaj dostavijo v zakotje Afganistana. Tam naj bi samostojno vzpostavili stik z staroselskimi zavezniki pod vodstvom generala Abdula Rašida Dostuma (Navid Negahban), ki bi jih po kozjih stezah negostoljubne dežele ("pokopališča imperijev") peljali do oporišč Talibanov, potem pa bi s posredovanjem natančnih koordinat nanje odvrgli eksplozivni tovor iz visoko letečih bombnikov. Naloga je še težja, kot se zdi; ne le zavoljo zahtevnega terena in nujnosti strateškega napredovanja od točke do točke na konjskih hrbtih, če naj bi med skalnatimi soteskami dosegli ciljno mesto in tam uničili talibansko zalego, temveč tudi zaradi nezaupanja do nepovabljenih ameriških prišlekov in nenehno spreminjajoče se lojalnosti domačinov, ki razen vojne z verskimi nazadnjaki bijejo tudi klanovski boj med mnogimi lastnimi frakcijami.

Film bi bil težko bolj generičen in značajsko nevznemirljiv, dogajanje pa klišejsko, naphano s preizkušenimi smernicami blockbusterske formule in hollywoodskih vzorcev o "navdihujočih" premisah junaštva med vojnimi preizkušnjami. Če odštejemo spodobno fotografijo in mestoma razmeroma solidno akcijsko plat, od celokupne izkušnje ostane bolj malo. Chris 'Thor' Hemsworth u ulozi Džona Wejna vnovič dokazuje, da mišičnjaško obešenjaštvo pri stripovskih franšizah še ne okrepi igralske mišice (izkazane vodstvene sposobnosti so še šibkejše od njegove glumaške prepričljivosti), sicer briljantni Shannon se bo — kot kaže — specializiral za sramotno neizkoriščene stranske vloge, Peña in Fichtner pa tudi ne pustita baš trajnega vtisa. (In kaj dela tam Rob Riggle?) Smešno uletavanje anonimnih zlobnežev pred ameriške strojnice (medtem ko so naši junaki domala neranljivi) me je spomnilo na ridikulozni epilog Sedmerice veličastnih (2016) Antoina Fuquaja, po čezlužni predstavi ukrojeni antagonisti in domačini bi bili težko bolj stereotipni (general Dostum je pravcati filozof bojevniške etike in moralnih naukov), sporočilo in poanta celotne jeremijade pa bolj nejasna.

Svetovni šerifi iz Dežele svobodnih so še dandanes v Afganistanu. Po podatkih CNN je bilo v letih 2001—2016 tam ubitih 111.440 ljudi; od tega je umrlo 42.100 Talibanov, skupno 30.400 pripadnikov afganistanskih vojaških in policijskih enot, 3500 ameriških vojakov in njihovih zaveznikov, pa tudi skoraj 4000 pogodbenikov, humanitarnih delavcev in novinarjev. Med žrtvami je bilo več kot 31.400 civilistov. Now, you do the math.

Ni komentarjev:

Objavite komentar